1. Opišin so slučingja pe keda o Isus kergja plo prvo čudo?

 ZAMISLIN tuke i situacija taro esen 29 berš a.e., keda o Isus počmingja ple službaja. O Isus hem leskiri daj i Marija hem nesave taro leskere učenikija sine kanime ko bijav ki Kana, jekh gav severno taro Nazaret, i diz kote so barilo o Isus. Adaleske so i Marija sine paše e bojraja hem e džamutrea, oj verojatno pomožinela sine ko bijav. Ama athe slučingja pe nešto so šaj sine te ladžakerel e familija hem e bračno pare — na sine više mol. b Šaj ale lenge poviše gostija taro adava so očekujngje. I Marija odma geli ko plo čhavo hem vakergja leske: „Nane len više mol“ (Jovan 2:1-3). So kergja o Isus? Ov kergja nešto neobično, čudoja pretvoringja o pani ki „šuži mol“ (Jovan 2:9, 10).

2-3. a) Sar o Isus koristingja pli mokj? b) Savi korist isi amen ako razmislinaja bašo e Isuseskere čudija?

² Džikote trajnela sine leskiri služba o Isus kergja but čudija. c Ov koristingja pli mokj te šaj te pomožinel bute milja manušenge. Na primer, ki jekh prilika čudoja hraningja 5.000 muršen, a ki javer prilika 4.000 muršen.  Ako vklučinaja e džuvlen hem e čhaven kola so isto agjaar sine prisutna, o Isus hraningja vkupno 27.000 manušen (Mat. 14:15-21; 15:32-38). Ko solduj slučaija isto agjaar sasljargja bute manušen (Mat. 14:14; 15:30, 31). Zamislin tuke kobor sine vooduševime o manuša keda dikhle sar o Isus čudoja hraningja hem sasljargja len!

³ Amen šaj but te sikljova taro čudija so kergja len o Isus. Ki akaja statija ka dikha pouke so šaj te sikljova taro čudija kola so ka keren amari vera te ovel pozorali. Palo adava ka dikha sar šaj te ova sar o Isus kova so sikavgja poniznost hem sočuvstvo džikote kergja o čudija.

4. Baši kaste šaj te sikljova pouke taro e Isuseskere čudija?

⁴ O čudija so kergja len o Isus na samo so bajrarena amari vera hem sikavena amen pouke baši leste, nego isto agjaar lendar sikljovaja but bašo leskoro Dad. Šaj te vakera akava soske o Jehova dela sine mokj e Isuseske te šaj te kerel o čudija. Ko Dela 10:38 pišinela: „O Devel pomazingja e Isuse sveti duhoja hem silaja, a ov phirela sine ki phuv hem kerela sine šukaripe hem sasljarela sine sa okolen so mučinela len sine o Beng, adaleske so o Devel sine lea“. Isto agjaar na valjani te bistra kaj o Isus ple lafencar hem postapkencar — kote soj vklučime hem o čudija so kergja len — sovršeno sikavgja sar razmislinela leskoro Dad hem save čuvstvija isi le (Jovan 14:9). Te dikha trin pouke so šaj te sikljova taro e Isuseskere čudija.

5. So pottikningja e Isuse te kerel čudija? (Matej 20:30-34).

⁵ Prvo, o Isus hem leskoro Dad but mangena amen. Džikote o Isus sine ki phuv ov sikavgja kobor mangela e manušen agjaar so koristingja pli mokj te šaj te lokhjarel lengere muke. Ki jekh prilika, duj korole manuša molinena le sine te pomožinel lenge. (Čitin Matej 20:30-34.) Primetin kaj e Isuseske „pelo žal“ hem tegani sasljargja len. Ko akava than bašo izraz „pelo leske žal“ koristinela pe jekh grčko glagoli kova so sikavela kaj e Isuse but dukhandilo le keda dikhlja sar mučinena pe akala manuša. Akalea o Isus sikavgja baro mangipe kova so pottikningja le isto agjaar te del hajbaske e bokhalen hem te sasljarel e leprozna manušen (Mat. 15:32; Mar. 1:41). Šaj te ova sigurna kaj o Jehova, o Devel so isi le baro sočuvstvo, hem leskoro Čhavo but mangena amen hem kaj dukhala len keda dikhena sar mučinaja amen (Luka 1:78; 1. Pet. 5:7). Ola edvaj adžikerena te ciden sa o problemija so mučinena e manušen.

6. Savi mokj dengja o Devel e Isuseske?

⁶ Dujto, o Devel dengja e Isuseske mokj te rešinel sa e manušengere problemija. Preku o čudija o Isus sikavgja kaj šaj te rešinel problemija kola so amen nikogaš našti te rešina len. Na primer, le isi le mokj te cidel korendan e manušengere problemija, agjaar so ka oslobodinel amen taro grevo hem leskere posledice sar soj o nasvalipe hem o meribe (Mat. 9:1-6; Rim. 5:12, 18, 19). Leskere čudija sikavgje kaj ov šaj te sasljarel sekova nasvalipe hem čak te vazdel e mulen (Mat. 4:23; Jovan 11:43, 44). Isto agjaar, le isi le mokj te kontrolirinel baro nevreme hem te oslobodinel e manušen taro demonija (Mar. 4:37-39; Luka 8:2). Kobor osetinaja amen sigurna adaleske so džanaja kaj o Jehova dengja asavki mokj ple Čhaveske.

7-8. a) Ko so uverinena amen o čudija so kergja len o Isus? b) Kova čudo tu edvaj adžikerea te dikhe ko nevo sveto?

 ⁷ Trito, šaj te ova celosno uverime kaj o idna bereketija taro e Devleskoro Carstvo ka ispolninen pe. O čudija so kergja len o Isus sikavena so ka kerel ki celi phuv sar cari ko e Devleskoro Carstvo. Te dikha so adžikerela amen panda hari keda o Isus ka vladinel upri phuv. Ka ovel amen sovršeno sastipe soske ov ka cidel sekova nasvalipe hem telesno maana so mučinela e manušen (Isa. 33:24; 35:5, 6; Otk. 21:3, 4). Nikogaš nane te ačhova bokhale ili te pogodinel amen nesavi prirodno katastrofa (Isa. 25:6; Mar. 4:41). Isto agjaar ka ova but radosna so ka šaj te dodžakera amare manglen kola so ka „ušten taro grobo“ (Jovan 5:28, 29). Kova čudo tu edvaj adžikerea te dikhe ko nevo sveto?

⁸ Keda kerela sine čudija, o Isus sikavgja bari poniznost hem sočuvstvo — osobine kola so valjani amen da te sikava len. Te dikha bašo akava duj primerija, prvo ka razgledina o izveštaj bašo bijav ki Kana.

9. Soske o Isus kergja čudo ko jekh bijav? (Jovan 2:6-10).

⁹ Čitin Jovan 2:6-10. Keda na sine više mol ko bijav, dali o Isus mora sine te kerel nešto? Na. Nane ni jekh proroštvo kote so vakerela kaj o Mesija ka kerel čudoja mol. Sar bi osetinea tut sine ako sred  bijav tle gostija ačhona bizo pijbe? E Isuseske verojatno pelo žal baši familija, posebno baši bori hem o džamutro hem na manglja ola te oven ladžake. Adaleske, sar so sine spomnimo ko početok tari akaja statija, ov kergja jekh čudo. Ov pretvoringja otprilika 390 litre pani ki but kvalitetno mol. Ov šaj kergja doborom but mol te šaj te ačhovel len palo bijav da ili te pomožinel len ko materijalno pogled soske šaj sine te bikinen la. Sigurno o džamutro hem i bori sine but blagodarna bašo akava!

10. Kola tane nesave važna detalija soj tane pišime ko izveštaj taro Jovan 2-to poglavje? (Dikh hem i slika.)

¹⁰ Te dikha nesave važna detalija soj pišime ko izveštaj taro Jovan 2-to poglavje. Dali primetingjan kaj o Isus na sine adava so phergja o kjupija pani? Namesto te privlečinel vnimanie ki peste, ov vakergja okolenge so služinena sine te pheren o kjupija pani (stihija 6, 7). Otkeda pretvoringja o pani ki mol, na ingargja ov i čaša mol ko upraviteli e bijaveskoro. Namesto adava, ov vakergja okolenge so služinena te keren adava (stiho 8). O Isus sigurno na lelja jekh čaša mol, te vazdel la anglo sa o gostija hem te frdel čalmi: „Probinen akaja mol koja so akana kergjum la!“

11. So šaj te sikljova taro e Isuseskoro čudo?

¹¹ So šaj te sikljova taro čudo e Isuseskoro keda kergja o pani te ovel mol? Sikljovaja jekh pouka baši poniznost. O Isus na frdingja čalmi akale čudoja. Ustvari, ov nikogaš na falingja pe e bukjencar so kergja len. Namesto adava, ov ponizno sekova puti dela sine celo falba ple Dadeske (Jovan 5:19, 30; 8:28). Ako džaja palo primer e Isuseskoro agjaar so isi amen ponizno stavi, nane te frda čalmi e bukjencar so keraja len. Bizi razlika so keraja ki služba bašo Jehova, na valjani te falina korkori amen nego e Devle kaske so služinaja (Erem. 9:23, 24). Valjani te da le i čest koja so zaslužinela la, soske bizi e Jehovaskiri pomoš nijekh buti našti te kera la šukar (1. Kor. 1:26-31).

12. Ko savo javer način šaj te ova ponizna sar o Isus? Vaker primer.

¹² Te dikha ko savo javer način šaj te ova ponizna sar o Isus. Zamislin tuke akaja situacija: Jekh starešina nakhavela but vreme jekhe terne sluga-pomošnikoja te šaj te pomožinel leske te spreminel plo prvo javno govor. Adaleske o terno phral kergja jekh but ohrabruvačko govor hem o sobranie uživingja ko adava. Palo sostanok nekoj džala ko starešina hem vakerela: „Adava phral kergja but šužo govor, neli?“ Dali o starešina valjani te vakerel: „Oja, ama me nakhavgjum but vreme lea te šaj te pomožinav le“, ili ponizno ka vakerel: „Oja but šukar kergja, dičinava man lea“? Ako siem ponizna, tegani nane te očekujna o javera te falinen amen bašo šukar bukja so keraja e javerenge. Dovolno amenge adava so džanaja kaj o Jehova dikhela hem ceninela adava so keraja. (Sporedin Matej 6:2-4; Evr. 13:16.) Oja, amen radujnaja e Jehova keda siem ponizna sar o Isus (1. Pet. 5:6).

13. So dikhlja o Isus paše uzi diz Nain, hem so kergja ov? (Luka 7:11-15).

¹³ Čitin Luka 7:11-15. Zamislin tuke akaja situacija koja so slučingja pe džikote o Isus sine ki phuv. Ov patujnela sine ko Nain, jekh Galilejsko diz koja so sine paše uzo Sunam, kote so o Elisej angleder 900 berša voskresningja jekhe Sunamkakere  čhave (2. Car. 4:32-37). Keda o Isus alo popaše ki porta ov dikhlja sar ingarena jekhe mule te parunen le. Akaja situacija sine but tažno soske jekh udovica našavgja ple edinstveno čhave. Ama akaja daj na sine korkori, but džene tari diz sine laja. O Isus ačhavkergja len hem kergja nešto so irangja i radost akale dajakiri — ov voskresningja lakere čhave. Akava tano jekh taro trin voskresenija e Isuseskere kola soj podetalno opišime ko evangelija.

14. Kola tane nesave važna detalija taro izveštaj so arakhljola ko Luka 7-to poglavje? (Dikh hem i slika.)

¹⁴ Te dikha nesave važna detalija taro izveštaj so arakhljola ko Luka 7 poglavje. Dali primetingjan kaj o Isus „dikhlja“ adale tažno daja hem tegani „pelo leske žal baši late“? (stiho 13). Šaj o Isus primetingja sar oj rovela džikote phirela sine anglo plo mulo čhavo hem adaleske ov čhivgja pe lake ki koža. O Isus na samo so žalingja adale daja, nego ov sikavgja lake sočuvstvo. Ko jekh ljubezno način vakergja lake: „Ma rov“. Palo adava kergja nešto te pomožinel la. Ov voskresningja e čhave hem „dengja le leskere dajake“ (stihija 14, 15).

15. So šaj te sikljova taro e Isuseskoro čudo?

¹⁵ So šaj te sikljova taro e Isuseskoro čudo so voskresningja e udovicakere čhave? Sikljovaja kaj valjani te sikava sočuvstvo adalenge so tugujnena. Džangjola pe, amen našti te voskresnina e mulen sar o Isus so kergja. Ama šaj te primetina adalen so tugujnena hem te sikava lenge sočuvstvo, isto sar so kergja o Isus. Na valjani te adžikera te sikava sočuvstvo, nego valjani te vakera hem te kera nešto kolea so ka pomožina len hem ka utešina len d (Izr. 17:17; 2. Kor. 1:3, 4; 1. Pet. 3:8). Čak ednostavna lafija hem tikne ljubezna postapke šaj but te značinen adalenge so tugujnena.

16. Sar so dikhela pe ki slika, so sikljovea taro iskustvo jekhe dajakoro kolatar so muli i tikni čhaj?

¹⁶ Te dikha jekh iskustvo. Angleder nekobor berša džikote giljavela sine ko sostanok,  jekh phen primetingja sar jekh daj rovela. I gili sine baši nadež ko voskresenie, a tari akaja daj sigende muli lakiri tikni čhaj. Adaleske so džanlja adava, akaja phen odma geli uzi late, gušingja la hem zaedno giljavgje i gili dži ko krajo. Palo adava i daj vakergja: „Osetingjum baro mangipe taro phralja hem taro phenja“. Oj sine but blagodarno so sine ko adava sostanok. Oj vakerela: „Ko amare sostanokija šaj te dobina i pomoš koja so valjani amenge“. Šaj te ova sigurna kaj o Jehova primetinela hem ceninela čak o tikne bukja so keraja te šaj te sikava sočuvstvo adalenge „soj phage duhoja“ (Ps. 34:18).

17. So siklilem ki akaja statija?

¹⁷ Šaj te ova but ohrabrime ako ki Biblija proučinaja o izveštaija bašo e Isuseskere čudija. Ola sikavena amen kaj o Jehova hem o Isus but mangena amen, kaj e Isuse isi le mokj te rešinel o problemija so mučinena e manušen hem kaj šaj te ova uverime kaj o vetuvanja baši idnina ka ispolninen pe keda ka vladinel e Devleskoro Carstvo. Džikote proučinaja akala izveštaija, šaj te razmislina bašo adava sar šaj te sikava osobine sar e Isuseskere. Šaj te proučine javera da čudija e Isuseskere ki Familijarno rat ili ki lično studija. Razmislin so šaj te sikljove lendar hem tegani vaker adava e javerenge da. Ako kerea adava, sigurno adala razgovorija ka oven but ohrabruvačka (Rim. 1:11, 12).

18. Bašo so ka kera lafi ki sledno statija?

¹⁸ Ko krajo tari pli služba, o Isus kergja o trito hem o posledno voskresenie kova soj pišimo ki Biblija. Ama akava voskresenie razlikujnela pe sine taro javera soske ov voskresningja ple amale kova so sine štar dive mulo. Kola pouke šaj te sikljova taro čudija soj pišime ko evangelija? Hem sar šaj te bajrara amari vera ki nadež bašo voskresenie? Ki sledno statija ka oven odgovorime akala pučiba.