1. Soske komentirinaja ko sostanokija?

 SOSKE džaja ko sostanokija? Najangle te šaj te falina e Jehova (Ps. 26:12; 111:1). Isto agjaar adaleske so mangaja te ohrabrina jekh jekhe ko akala phare vremija (1. Sol. 5:11). Keda vazdaja amaro vas hem komentirinaja, amen keraja o solduj bukja.

2. Keda šaj te komentirina ko amare sostanokija?

² Sekova kurko isi amen prilika te komentirina ko amare sostanokija. Na primer, ko vikendija šaj te komentirina keda proučinaja i Stražarsko kula. A ko sostanok so ikerela pe ko rabotna dive šaj te komentirina ko duhovna biserija, ko proučibe i Biblija ki dvorana ili ko javera delija kote so šaj te komentirinel pe.

3. Save predizvikija šaj te oven amen hem sar šaj o Evreite 10:24, 25 te pomožinel amenge?

³ Sarine amen mangaja te falina e Jehova hem te ohrabrina e phralen amare komentarencar. Ama šaj isi amen trema te komentirina ili šaj but mangaja te komentirina ama ponekogaš o phralja na dena amen te komentirina sekova puti keda vazdaja amaro vas. So šaj te pomožinel amenge ko asavke situacie? O odgovor šaj te arakha le ko pismo so pišingja le o apostol Pavle e Evreenge. Keda kergja lafi bašo adava kobor tano važno te dža ko sostanokija ov istakningja kaj valjani te „ohrabrina amen jekh jekhea“. (Čitin Evreite 10:24, 25.) Keda haljovaja kaj čak e  ednostavna komentarencar šaj te ohrabrina e javeren ko sostanok, tegani adava šaj te kerel amenge polokho te komentirina. Hem ako na dena amen te komentirina sekova puti keda vazdaja amaro vas, tegani šaj te radujna amen bašo adava so o javera šaj te komentirinen (1. Pet. 3:8).

4. Bašo kola trin bukja ka kera lafi ki akaja statija?

⁴ Ki akaja statija prvo ka dikha sar šaj te ohrabrina amen jekh jekhea ko jekh tikno sobranie kote so pohari džene komentirinena. Palo adava, ka dikha sar šaj te ohrabrina amen jekh jekhea ko jekh baro sobranie kote so but džene vazdena pumaro vas te šaj te komentirinen. Ko krajo ka dikha sar adava so vakeraja ko amare komentarija šaj te ohrabrinel e javeren.

5. Sar šaj te ohrabrina amen jekh jekhea ako isi hari džene ko sostanok?

⁵ Ko jekh tikno sobranie ili grupa nane but džene kola so vazdena pumaro vas te komentirinen. Ponekogaš o phral kova so vodinela valjani nesavo vreme te adžikerel džikote vazdela nekoj plo vas. Agjaar o sostanok šaj te ovel dosadno hem adava nane ohrabruvačko. So šaj te kere? Ov spremno poviše puti te vazde tlo vas. Adalea ka pottiknine e javeren poviše te komentirinen.

6-7. So šaj te pomožinel amen te ovel amen pohari trema keda komentirinaja?

⁶ So ako čak adava so razmislinea te komentirine kerela te ovel tut trema? But džene osetinena pe agjaar. Sepak, te šaj poviše te ohrabrine tle phralen hem phenjen rode načinija so ka pomožinen tuke te ovel tut pohari trema keda ka komentirine. Sar šaj te kere adava?

⁷ Šaj te pomožinen tuke nesave predlogija so arakhljovena ko izdanija tari Stražarsko kula kola so iklile angleder. b Na primer, jekh lendar tano te spremine tut šukar (Izr. 21:5). So pošukar pendžarea o materijali, doborom polokhe ka ovel tuke te komentirine. Isto agjaar de kratka komentarija (Izr. 15:23; 17:27). So pokratko tano tlo komentari, doborom pohari ka ovel tut trema. O phralja šaj polokhe te haljoven jekh kratko komentari taro jekh ili duj rečenice, nego jekh baro komentari kote so isi but misle. Adalea so kratko komentirinea tle lafencar sikavela kaj sian šukar spremimo hem kaj šukar haljovea o materijali.

8. Sar dikhela o Jehova ko adava so trudinaja amen te da amaro najšukar?

⁸ So ako primeninea nesave taro akala predlogija ama isi tut panda trema te komentirine poviše taro jekh ili duj puti? Ov uverimo kaj o Jehova ka ceninel tlo trudo te kere adava so šaj (Luka 21:1-4). Te de tlo najšukar na značinela te čhive tuke tovar so našti te phirave le (Fil. 4:5). Razmislin so šaj te kere, čhiv tuke cel te kere adava hem molin tut bašo andruno mir. Ko početok tli cel šaj te ovel te de jekh kratko komentari.

9. Savo predizvik šaj te ovel nekas ko jekh baro sobranie?

⁹ Ako sian ko jekh baro sobranie šaj isi tut javer predizvik. Šaj doborom but phralja hem phenja vazdena plo vas te komentirinen so but puti šaj te slučinel  pe o phral so vodinela te na dikhel kaj tu da vazdea tlo vas. Na primer, i Daniela c sekogaš uživinela sine te komentirinel ko sostanokija. Oj ko komentarija dikhela sar delo taro lakoro obožavibe, način sar šaj te ohrabrinel e javeren hem sar prilika te bajrarel pli vera ko bibliska čačipa. Ama keda geli ko jekh pobaro sobranie na dena la sine te komentirinel doborom često, ponekogaš čak nijekh puti ko celo sostanok. Oj vakergja: „But sium sine holjami, osetingjum man sar te phene našavgjum jekh prednost. Keda adava slučinela pe poviše puti počminea te misline kaj adava tano namerno“.

10. So šaj te kere te šaj te oven tut poviše prilike te komentirine?

¹⁰ Dali tu da nekogaš osetingjan tut sar i Daniela? Ako oja, šaj nane te mange više te komentirine hem ka mange samo te beše hem te šune. Ama ma čhinav te trudine tut te komentirine. So šaj te kere? But ka pomožinel tut ako spreminea poviše komentarija bašo sekova sostanok. Tegani ako na dena tut ko početok te komentirine, sepak ka oven tut panda prilike te komentirine džikote trajnela o sostanok. Keda spreminea tut bašo proučibe i Stražarsko kula razmislin bašo adava sar sekova pasus tano povrzimo e glavno temaja. Ako kerea adava, tegani šaj te de šukar spremime komentarija. Isto agjaar, šaj te spremine tut te komentirine ko pasusija so kerena lafi bašo pohor bibliska čačipa kola soj pophare objasnibaske (1. Kor. 2:10). Soske? Adaleske so šaj nane te oven but džene kola so ka komentirinen ko adala pasusija. So ako palo nekobor sostanokija na sine tut prilika te komentirine, iako kerea sa akala bukja? Angleder o sostanok šaj te vakere e phraleske so vodinela, ko kova pučibe mangea te komentirine.

11. Ko so ohrabrinela amen o stiho taro Filipjanite 2:4?

¹¹ Čitin Filipjanite 2:4. Vodimo taro sveti duh, o apostol Pavle ohrabringja e hristijanen te dikhen e javerenge te ovel šukar. Sar šaj ko sostanokija te primenina akava sovet? Agjaar so ka ovel amen ki  godi kaj o javera da mangena te komentirinen.

12. Sar šaj te ohrabrina e javeren ko sostanokija? (Dikh hem i slika.)

¹² Razmislin bašo akava. Keda sian tle amalencar, dali našti te aven tutar ko lafi adaleske so samo tu vakerea nešto? Sigurno kaj na. Tu mangea ola da te keren lafi. Slično, ko sostanokija mangaja te mukha kobor so šaj poviše džene te komentirinen. Ustvari, jekh taro najšukar načinija sar šaj te ohrabrina amare phralen hem phenjen tano agjaar so ka da len prilika te sikaven pumari vera (1. Kor. 10:24). Te dikha sar šaj te kera adava.

13. Sar šaj te muka poviše džene te komentirinen?

¹³ Jekh način sar šaj te kera adava tano agjaar so ka da kratka komentarija te šaj te ovel vreme poviše džene te komentirinen. O starešine hem javera iskusna objavitelija šaj te oven primer ko adava. Čak ako dea kratko komentari ma vaker but misle. Ako vakerea sa taro pasus, tegani nane te mukhe o javera te vakeren nešto. Na primer, ko akava pasus tane dende duj predlogija — te da kratka komentarija hem te na vakera but misle. Ako tu sian o prvo so ka komentirinel ko akava pasus, tegani trudin tut te vakere samo jekh buti.

14. So šaj te pomožinel amenge te odlučina kobor često te vazda amaro vas? (Dikh hem i slika.)

¹⁴ Ov obzirno keda odlučinea kobor puti ka mange te komentirine. Ako but puti vazdaja amaro vas, šaj te kera pritisok e phraleske so vodinela te del amen poviše puti te komentirina iako e javeren panda na sine len prilika te komentirinen. Adava šaj te obeshrabrinel e javeren hem te na mangen više te vazden pumaro vas (Prop. 3:7).

15. a) Sar valjani te reagirina keda na dena amen te komentirina? b) Sar šaj o phral so vodinela te sikavel obzirnost sarinenge? (Dikh i ramka „ Ako sian phral so vodinela“.)

¹⁵ Keda ko sostanok but objavitelija vazdena pumaro vas, šaj nane te ovel amen  prilika te komentirina kobor amen so mangaja. Ponekogaš, o phral so vodinela našti te del amen te komentirina sekova puti keda ka vazda amaro vas. Adava šaj te razočarinel amen ama keda ka slučinel pe asavko nešto ma le adava upri tute (Prop. 7:9).

16. Sar šaj te ohrabrina e javeren so komentirinena?

¹⁶ Ako našti te komentirine kobor so tu mangea, tegani soske na šunea vnimatelno sar o javera komentirinena hem palo sostanok te pofaline len? Ako pofalinea e phralen, adava tano isto doborom ohrabruvačko sar te phene komentiringjan (Izr. 10:21). Adava tano jekh javer način sar šaj te ohrabrina amen jekh jekhea.

17. a) Sar šaj o roditelija te pomožinen pumare čhavenge te spreminen komentarija so odgovorinena lengere beršenge? b) Sprema o videoklipi, kola tane štar čekorija te šaj te spremine komentari? (Dikh hem i fusnota.)

¹⁷ Ko savo javer način šaj te ohrabrina jekh jekhe ko amare sostanokija? Ako sian roditeli, pomožin tle čhavenge te spreminen komentarija so odgovorinena lengere beršenge (Mat. 21:16). Ponekogaš ko sostanokija proučinena pe seriozna teme, sar soj bračna problemija ili moralna merilija. Adaleske verojatno ka oven samo jekh ili duj pasusija kote so jekh čhavo šaj te komentirinel. Isto agjaar, pomožin tle  čhavenge te haljoven soske nane te den len te komentirinen sekova puti keda ka vazden pumaro vas. Ako objasninea lenge akava, nane te oven razočarime keda e javerenge ka den te komentirinen namesto lenge (1. Tim. 6:18). d

18. Sar šaj te izbegina te falina amen keda komentirinaja? (Izreki 27:2).

¹⁸ Sarine amen šaj te spremina ohrabruvačka komentarija kola so ka slavinen e Jehova hem ka ohrabrinen amare phralen (Izr. 25:11). Ako isi amen prilika te vakera amaro kratko iskustvo, na valjani te vakera but baši amende. (Čitin Izreki 27:2; 2. Kor. 10:18.) Namesto adava, valjani te trudina amen te vakera poviše bašo Jehova, bašo leskoro Lafi hem bašo leskoro narodo (Otk. 4:11). Džangjola pe, nane pogrešno te vakera amaro lično mislenje ako o pučibe bašo pasus pottikninela amen te kera adava. Asavko pučibe isi ko sledno pasus.

19. a) Dži ko so ka anel adava so ka razmislina e javerenge da? (Rimjanite 1:11, 12). b) Soske tu lično ceninea o komentiribe ko sostanokija?

¹⁹ Iako nane amen stroga pravilija komentiribaske, amen valjani te da sa amendar amare komentarencar te ohrabrina e javeren. Adava šaj te značinel te komentirina poviše puti. Ili šaj te značinel te ova zadovolna bizi razlika kobor puti sine amen prilika te komentirina hem te ova radosna kaj e javeren da isi len prilika te komentirinen. Keda amenge važno o javera te osetinen pe šukar ko amare sostanokija tegani sarine amen šaj zaedno te ohrabrina amen. (Čitin Rimjanite 1:11, 12.)