1. Sar i Biblija opišinela o čačutno mangipe?

 E MANGIPASKORO „plameno tano jag so thabljola, jag so dela la o Jah. O poplave našti te ačhaven o mangipe, a ni o reke te ingaren le“ b (Pesna 8:6, 7). Kobor šuže lafencar tano opišimo o čačutno mangipe ko brako. Akala lafija tane but ohrabruvačka soske sikavena kaj tumen šaj te ovel tumen mangipe so na čhinavgjovela.

2. So mora te keren o bračna parija te šaj lengoro mangipe te na šudrol?

² Dali ko jekh brako ka ovel mangipe so ka trajnel celo životo but zavisinela taro rom hem tari romni. Te vakera jekh primer. Jekh jag šaj te thabljol sa džikote nekoj čhivela kašta ki late. Ako nikoj na kerela adava, i jag ka ačhol. Slično, o mangipe maškar o rom hem i romni šaj te ovel silno samo ako kerena nešto bašo pumaro brako. Ponekogaš šaj te slučinel pe o mangipe te šudrol, posebno keda isi len finansiska problemija, problemija sastipaja ili keda bajrarena čhaven. Ako sian ko brako, sar šaj ponadari da te na mukhe te ačhol i „jag so dela la o Jah“? Ki akaja statija ka kera lafi bašo trin načinija kola so ka pomožinen tumenge te ovel tumen uspešno hem srekjno brako. c

3. Sar o paše amalipe e Jehovaja pomožinela e bračno parenge ponadari da te mangen pe? (Propovednik 4:12). (Dikh hem i slika.)

³ Te šaj te na ačhol i „jag so dela la o Jah“, hem o rom hem i romni valjani te keren buti ko plo amalipe e Jehovaja. Sar šaj adava te kerel pošukar lengoro brako? Ako jekhe bračno  pareske tano važno o amalipe e Jehovaja, tegani ka oven pospremna te primeninen leskoro sovet. A adava ka pomožinel lenge te izbeginen hem te nakhaven o problemija kola so šaj te šudraren lengoro mangipe. (Čitin Propovednik 4:12.) O duhovna manuša isto agjaar trudinena pe te oven sar o Jehova agjaar so razvinena hem sikavena osobine sar soj ljubeznost, strplivost hem te prostinen (Ef. 4:32-5:1). Keda o bračna parija sikavena akala osobine tegani lengoro mangipe polokhe ka bajrol. Jekh phen, koja so vikinela pe Lena hem tani ženimi poviše taro 25 berš, vakerela: „Lokho tano te mange hem te poštujne jekhe duhovno manuše“.

4. Soske o Jehova biringja baš e Josife hem e Marija te oven e Mesijaskere roditelija?

⁴ Te dikha jekh biblisko primer. Keda o Jehova valjangja te birinel roditelija e Mesijaske, ov taro sa o potomcija e Davideskere biringja e Josife hem e Marija. Soske? O solduj sine paše amala e Jehovaja hem ov džanlja kaj ka čhiven le ko prvo than ko lengoro brako. Tumen so sien ženime, so šaj te sikljoven taro Josif hem tari Marija?

5. So šaj o roma te sikljon taro Josif?

⁵ O Josif spremno primeningja e Jehovaskere upatstvija hem adava kergja te ovel pošukar rom. O Devel najhari ko trin prilike dengja le upatstvija povrzime leskere familijaja. Sekova puti spremno šungja adala upatstvija čak keda sine leske but pharo (Mat. 1:20, 24; 2:13-15, 19-21). O Josif zaštitingja e Marija hem grižingja pe lake adaleske so šungja e Devleskere upatstvija. Sigurno e Josifeskere postapke kergje i Marija panda poviše te mangel le hem te poštujnel le. Tumen o roma šaj te džan palo primer e Josifeskoro agjaar so ka roden biblisko vodstvo keda grižinena tumen tumare familijake. d Keda kerena adava, čak keda nane lokho, sikavena mangipe tumare romnjenge hem kerena pozoralo tumaro brako. Jekh phen taro Vanuati, koja soj ženimi poviše taro 20 berš, vakerela: „Keda mlo rom rodela vodstvo taro Jehova hem primeninela le, poviše poštujnava le. Osetinava man sigurno hem isi man doverba ko leskere odluke“.

6. So šaj o romnja te sikljoven tari Marija?

⁶ E Marija sine la plo lično odnos e Jehovaja, lakiri vera na zavisinela sine taro Josif. Oj šukar džanela sine o Spisija (Luka 1:46). Oj isto agjaar odvojnela sine peske vreme hor te razmislinel bašo adava so sikljovela sine (Luka 2:19, 51). Šaj te ova sigurna kaj i Marija sine šukar romni adaleske so sine duhovno ličnost. Avdive but phenja trudinena pe te oven sar late. Na  primer, jekh phen so vikinela pe Emiko vakerela: „Angleder te ženinav man korkori grižinava man sine baši mli duhovnost. Ama otkeda ženingjum man mlo rom počmingja te molinel pe amenge hem ov grižinela pe baši duhovnost ki amari familija, adaleske mli duhovnost počmingja te zavisinel lestar soske ov kerela sine sa o bukja. Haliljum kaj me korkori valjani te grižinav man bašo mlo odnos e Jehovaja. Adaleske odvojnava mange vreme te ovav korkori te šaj te molinav man mle Devleske, te čitinav i Biblija hem te razmislinav hor bašo adava so čitinava“ (Gal. 6:5). Phenjalen, džikote trudinena tumen te oven panda popaše e Jehovaja, tumare roma panda poviše ka falinen tumen hem ka mangen tumen (Izr. 31:30).

7. So šaj o bračna parija te sikljoven taro Josif hem tari Marija bašo obožavibe?

⁷ O Josif hem i Marija isto agjaar zaedno trudinena pe sine te oven paše e Jehovaja. Ola halile kobor tano važno te obožavinen e Jehova sar familija (Luka 2:22-24, 41; 4:16). Šaj na sine lenge lokho, posebno keda sine len poviše čhave ama uspejngje ko adava. Ola tane but šukar primer e bračno parenge avdive. Ako tute da isi tut čhave šaj tuke pharo te dža ko sostanokija ili te odvojne vreme baši Familijarno rat. A panda popharo šaj te ovel tumenge sar bračno pari te arakhen vreme te proučinen hem te molinen tumen. Ama ma bistren, keda obožavinena e Jehova zaedno, tumen ovena popaše lea hem jekh jekhea. Adaleske o duhovna bukja neka oven tumenge ko prvo than.

8. So šaj te keren o bračna parija kolen so isi len problemija te šaj te ovel len korist taro duhovna aktivnostija?

⁸ So ako isi tut problemija ko brako? Tegani šaj te misline kaj našti te keren zaedno o duhovna aktivnostija. Ako tano agjaar, počminen te keren nešto kratko koleste so ka uživinen. Šaj te razgledinen nesavi tema kolake o solduj džene mangena te keren lafi. Ako kerena akava, ka bajrol tumaro mangipe maškar tumende hem ka bajrol tumari želba te keren o duhovna aktivnostija zaedno.

9. Soske o rom hem i romni mora te nakhaven vreme zaedno?

⁹ Sar bračno pari, ako nakhavena vreme zaedno adava isto agjaar šaj te pomožinel tumenge te na šudrol tumaro mangipe. Agjaar nane te ciden tumen jekh jekhestar hem ka džanen sar o javer osetinela pe hem so razmislinela (1. Moj. 2:24). I Lilija hem o Ruslan tane poviše taro 15 berš ko brako hem i Lilija vakerela so halile kratko otkeda lele pe: „Primetingjem kaj nane te ovel amen doborom vreme te nakha zaedno kobor so mislingjem amenge. Siem sine but zafatime ki buti, e kherutne bukjencar hem pokasno e čhavencar. Halilem kaj ako na odvojnaja amenge vreme te ova zaedno sar rom hem romni šaj but lokhe te šudrova jekh jekhestar“.

10. Sar šaj o bračna parija te primeninen o načelo taro Efešanite 5:15, 16?

¹⁰ So šaj te keren o bračna parija te šaj te nakhaven vreme zaedno? Šaj ka valjani angleder te keren tumenge plani keda te oven zaedno. (Čitin Efešanite 5:15, 16.) Jekh phral tari Nigerija, so vikinela pe Uzondu, vakerela: „Keda kerava raspored bašo bukja so valjani te završinav len, ki leste vklučinava o vreme so mangava te nakhavav le zaedno mle romnjaja hem adaja buti mange jekh taro najvažna ko adava raspored“ (Fil. 1:10). Te dikha sar i Anastasija, koja soj ženimi  jekhe pokrainskoja ki Moldavija, koristinela najšukar plo vreme. Oj vakerela: „Trudinava man te završinav sa mle bukja džikote mlo rom tano zafatimo ple odgovornostencar. Agjaar pokasno siem slobodna hem šaj te ova zaedno“. Ama so ako sien doborom zafatime so našti te arakhen vreme te oven zaedno?

11. Kola bukja kerena sine zaedno o Akila hem i Priskila?

¹¹ O bračna parija šaj but te sikljoven taro Akila hem tari Priskila, jekh bračno pari kola so sine but cenime taro hristijanja ko prvo veko (Rim. 16:3, 4). Iako ki Biblija na pišinela but detalija bašo lengoro brako, sepak oj otkrinela amenge kaj ola zaedno kergje buti, propovedingje hem pomožingje e javerenge (Dela 18:2, 3, 24-26). Ustvari, sekova puti keda i Biblija vakerela nešto bašo Akila hem i Priskila ola tane spomnime zaedno.

12. So šaj o rom hem i romni te keren te šaj te nakhaven poviše vreme zaedno? (Dikh hem i slika.)

¹² Sar šaj o bračna parija te oven sar o Akila hem i Priskila? Razmislin kola bukja kerea len tu hem kola bukja kerela tlo bračno partneri. Šaj li nesave taro adala bukja te keren len zaedno namesto korkori? Na primer, o Akila hem i Priskila zaedno džana sine ki služba. Dali tumen da redovno džana zaedno ki služba? Ola isto agjaar zaedno kerena sine buti. Šaj tu hem tlo bračno partneri na kerena zaedno buti ama dali šaj o kherutne bukja te završinen len zaedno? (Prop. 4:9). Keda zaedno kerena nesavi buti ka osetinen tumen sar jekh timi hem ka ovel tumen prilika te keren tumenge lafi. O Roberti hem i Linda tane poviše taro 50 berš ko brako. Ov vakerela: „Iskreno, nane amen but vreme zaedno me romnjaja te ikljova negde. Ama keda thovava o čare hem mi romni kosela len ili keda sredinava i bavča hem oj avela te pomožinel man, adava but kerela amen radosna. Keda keraja o bukja zaedno adava pomožinela amenge te ova panda popaše jekh jekhea hem amaro mangipe panda poviše bajrola“.

13. Osven so valjani te nakhaven vreme zaedno, so javer da valjani te keren o rom hem i romni?

¹³ Ama ma bistre kaj ako sar bračno pari nakhavena vreme zaedno adava na značinela kaj avtomatski ka oven popaše. Jekh ženimi phen taro Brazil vakerela: „Adaleske so ko avdisutno vreme siem but zafatime, lokhe šaj te mislina amenge kaj ako živinaja ko jekh kher amen nakhavaja vreme zaedno. Haliljum kaj valjani te kera nešto poviše nego samo te ova zaedno. Isto agjaar valjani te sikavav vnimanie mle romeske“. Primetin sar o Bruno hem leskiri romni i Tajs sikavena vnimanie jekh jekheske. Ov vakerela: „Džikote nakhavaja vreme zaedno cidaja o telefonija ki strana hem uživinaja ko vreme so nakhavaja le jekh jekhea“.

14. So šaj te keren jekh rom hem romni ako lenge pharo te nakhaven vreme zaedno?

 ¹⁴ Ama so ako tu hem tlo bračno partneri na uživinena keda nakhavena vreme zaedno? Šaj na interesinena tumen o ista bukja ili šaj džana tumenge ko živce. Tegani so šaj te keren? Te irana amen ko primer e jagaja so spomningjem le ko početok tari statija. Keda tharaja jag oj nane odma silno. Valjani hari pohari te čhive tikne kašta, a keda i jag ovela posilno šaj te čhive pobare kašta. Slično, ko početok šaj te počminen agjaar so sekova dive ka nakhaven kratko vreme zaedno. Keren nešto so o solduj džene mangena, a na nešto so ka kerel te rasprajnen tumen (Jak. 3:18). Ako počminena tikne bukjencar, tumaro mangipe šaj palem te ovel silno.

15. Soske o poštovanje tano važno te šaj ko brako te na šudrol o mangipe?

¹⁵ O poštovanje tano but važno ko jekh brako. Adava tano sar vozduh so pomožinela e jagake te thabljol. Bizo vozduh i jag sigate ačhola. Slično, bizo poštovanje o mangipe maškar o rom hem i romni šaj sigate te šudrol. Tari javer strana, ako o rom hem i romni trudinena pe te sikaven poštovanje jekh jekheske tegani lengoro mangipe ka ovel posilno. Sepak na valjani te bistre kaj nane važno dali tu mislinea kaj sikavea poštovanje, nego važno tano dali tlo bračno partneri osetinela pe poštujmo. I Peni hem o Aret tane ženime poviše taro 25 berš, oj vakerela: „Adava so poštujnaja amen kerela ko amaro kher te ovel mangipe. O solduj osetinaja amen slobodna te vakera so mislinaja, soske važno amenge so mislinela o javer“. Znači, so šaj te kere te šaj tlo bračno partneri te dikhel kaj poštujnea le? Te dikha e Avraameskoro hem e Sarakoro primer.

16. So šaj o roma te sikljoven taro Avraam? (1. Petrovo 3:7). (Dikh hem i slika.)

¹⁶ O Avraam poštujnela sine e Sara. Leske sine važno so mislinela hem sar osetinela pe. Ki jekh prilika oj sine but voznemirimi hem vakergja leske kobor tani nervozno, čak le kergja le krivo bašo adava problemi. Dali o Avraam nerviringja pe hem vikingja lake? Na. Ov džanlja kaj i Sara poštujnela le sine hem poddržinela le. Adaleske o Avraam šungja la hem trudingja pe te rešinel o problemi (1. Moj. 16:5, 6). So šaj amen te sikljova taro akava primer? Tumen o roma sien odgovorna te anen odluke tumare familijake (1. Kor. 11:3). Sepak, ka ovel šukar te puče tle romnja so mislinela angleder te ane odluka, posebno ako adaja odluka vlijajnela upri late (1. Kor. 13:4, 5). Ko javera situacie tli romni šaj tani voznemirimi hem šaj ka mangel te vakerel tuke sar osetinela pe. Dali sikavea kaj tuke važno sar  osetinela pe agjaar so vnimatelno šunea la? (Čitin 1. Petrovo 3:7.) I Angela hem o Dimitri tane ko brako poviše taro 30 berš. Oj objasninela sar lakoro rom sikavela kaj poštujnela la: „O Dimitri sekogaš šunela man, čak keda sium hari nervozno ili mangava te vakerav leske nešto. Ov tano strplivo mancar, čak keda našti ko smireno način te vakerav sar osetinava man“.

17. So šaj o romnja te sikljoven tari Sara? (1. Petrovo 3:5, 6).

¹⁷ I Sara poštujnela sine e Avraame hem poddržinela sine leskere odluke (1. Moj. 12:5). Ki jekh prilika o Avraam angja gostija khere bizo te dogovorinel pe e Saraja. Ov vakergja e Sarake te mukhel i buti so kerela la sine hem te počminel te spreminel but hajbaske (1. Moj. 18:6). I Sara odma kergja adava hem poddržingja leskiri odluka. Tumen o romnja, šaj te džan palo e Sarakoro primer adalea so ka poddržinen tumare romengere odluke. Adalea ka keren pozoralo tumaro brako. (Čitin 1. Petrovo 3:5, 6.) O Dimitri kole so spomningjem le ko prethodno pasus objasninela sar leskiri romni kerela te osetinel pe poštujmo. Ov vakerela: „But ceninava keda i Angela trudinela pe te poddržinel mle odluke čak keda ponekogaš na složinela pe mancar. Ko krajo, ako o bukja na ovena agjaar sar so mislingjem oj na kritikujnela man“. But tano lokho te mangel pe nekas so poštujnela tut!

18. Savi korist ka ovel e bračna paren ako trudinena pe lengoro mangipe te na šudrol?

¹⁸ Avdive o Satana mangela te zagušinel o mangipe so isi ko hristijanska brakija. Ov džanela kaj ako šudrola o mangipe maškar o bračna parija adava šaj te kerel te ciden pe taro Jehova. Ama o čačutno mangipe našti te zagušinel pe. Adaleske o mangipe ko tlo brako neka ovel sar o mangipe soj tano opišimo ko lil Pesna nad pesnite. Oven odlučna te čhiven e Jehova ko prvo than ko tumaro brako, odvojnen vreme jekh jekheske hem poštujnen tumen jekh jekhea. Agjaar tumaro brako ka falinel e Jehova kastar so avela o čačutno mangipe hem isto sar jekh silno jag, tumaro mangipe ka ačhol silno ki celi večnost.