1-2. Koja važno odluka mora sine te anen o Evreija taro Vavilon? (Ezra 1:2-4).

 O EVREIJA kola so okolu 70 berš sine robija ko Vavilon, šungje jekh but šužo haberi — šaj sine slobodno te iranen pe ki pumari phuv, ko Izrael. (Čitin Ezra 1:2-4.) Akava slučingja pe samo adaleske so o Jehova manglja te ovel agjaar. Akava vakeraja le soske o Vaviloncija obično nikogaš na oslobodinena sine pumare robon (Isa. 14:4, 17). Ama akana adaleske so o Vavilon sine osvojmo hem nekoj javer vladinela, o Evreija šaj sine slobodno te džan peske tari adaja phuv. Adaleske sekova Evrei, posebno o poglavarija, valjani sine te odlučinen dali ka džan peske taro Vavilon ili ka ačhoven athe. Šaj na sine lokhe te anel pe akaja odluka. Soske?

² Maškar lende sine but phure kola so našti sine te izdržinen adava baro drumo. Isto agjaar, but Evreija bijandile ko Vavilon hem adaleske athe osetinena pe sine sar khere. Lenge o Izrael sine phuv lengere parapapongiri. A nesave Evreija barvalile ko Vavilon hem adaleske šaj sine lenge pharo te mukhen pumare šuže hem udobna khera ili pumari buti te šaj te džan ki jekh phuv koja so na džanena la.

3. Kova blagoslov adžikerela sine e Evreen kola so mangena sine te iranen pe ko Izrael?

³ O verna Evreija džanle kaj o blagoslovija taro adava so ka iranen pe ko Izrael sine but pobare tari bilo koja žrtva so valjani sine te keren la. I najbari nagrada sine lenge adaja so šaj sine te obožavinen e Jehova ko čisto način. Ko Vavilon sine poviše taro 50 paganska hramija, ama na sine nijekh hrami bašo Jehova. Adari na sine  žrtveniko kote so o Izraelcija šaj sine te den pumare žrtve sprema e Mojseeskoro zakoni hem na sine organizirime sveštenikija kola so šaj sine te den adala žrtve. Isto agjaar, ki adaja diz o manuša obožavinena sine hovavne devlen hem na poštujnena sine ni hari e Jehova ili leskere merilija. Adaleske o Evreija kola so mangena sine e Jehova edvaj adžikerena sine te iranen pe ki pumari phuv kote so šaj palem te obožavinen le ko čisto način.

4. Savi pomoš vetingja o Jehova kaj ka del e Evreenge so ka iranen pe ko Izrael?

⁴ O doslovno patujbe taro Vavilon dži ko Izrael sine pharo hem šaj sine te trajnel okolu štar masek. Ama o Jehova vetingja lenge kaj ka cidel sekoja prečka so šaj sine te čhinavel len ko adava drumo. O Isaija pišingja: „Spreminen o drumo e Jehovaske... Keren pravo o drumo ki pustina amare Devleske. O thana kote so isi bregija neka oven ramna hem o neramna thana te ispravinen pe“ (Isa. 40:3, 4). Zamislin tuke drumo ki pustina kote so bregija tane ramnome. Adala so ka patujnen ki leste ka uživinen soske ka ovel lenge but polokho te džan ko jekh pravo drumo nego te uklen ili te hulen taro bregija. Isto agjaar ko jekh asavko drumo but posigate šaj te patujnel pe.

5. Sar vikinela pe sine o simbolično drumo taro Vavilon dži ko Izrael?

⁵ Avdive but doslovna drumija isi len anava ili broja. O simbolično da drumo baši koleske so o Isaija pišingja isi le anav. Ov pišingja: „Adari ka ovel jekh drumo hem ka vikinel pe Sveto Drumo. Ki leste nane te džal nijekh so nane čisto“ (Isa. 35:8). So značinela sine akava vetuvanje e Izraelconge ko adava vreme? Hem so značinela amenge avdive?

6. Soske akava drumo sine vikimo sveto?

⁶ „Sveto Drumo“, kobor šužo anav jekhe drumoske. Soske akava drumo sine vikimo sveto? Adaleske so ko Izrael našti sine te džal o „nečisto“, javere lafencar bilo kova Evrei so kerela sine nemoral, so obožavinela sine idolija, ili kerela sine javera seriozna grevija. O Evreija so irangje pe ko Erusalim valjani sine te oven „sveto narodo“ ple Devleske (5. Moj. 7:6). Ama adava na značinela sine kaj ola na valjani te keren promene te šaj te keren e Jehovaskiri volja.

7. Save promene valjani sine te keren nesave Evreija? Vaker primer.

⁷ Sar so spomningjem angleder, but Evreija bijandile ko Vavilon hem but džene lendar lele nesave stavija hem razmisluvanja taro Vaviloncija. Palo 69 berša otkeda o Evreija irangje pe ko Izrael, o Ezra doznajngja kaj nesave Evreija ženingje pe paganska džuvlencar (2. Moj. 34:15, 16; Ezra 9:1, 2). Pokasno o Neemija sine iznenadimo keda doznajngja kaj o čhave so bijandile ko Izrael na siklile i hebrejsko čhib (5. Moj. 6:6, 7; Neem. 13:23, 24). Akala čhave našti sine te mangen hem te obožavinen e Jehova ako na haljovena sine i hebrejsko čhib, ki koja so pobaro delo taro e Devleskoro Lafi sine pišimo (Ezra 10:3, 44). Znači adala Evreija mora sine te keren bare promene. Ama sine lenge but polokho te keren adala promene soske živinena sine ko Izrael, kote so o čisto obožavibe pohari iranela pe sine (Neem. 8:8, 9).

8. Soske valjani te interesinen amen nesave nastanija so slučingje pe vekoncar angleder? (Dikh i slika tari naslovno strana.)

⁸ Nesave šaj te vakeren: „Akava tano but  interesno, ama savi vrska isi amencar adava so slučingja pe e Evreencar but berša angleder?“ Slično sar lende, amen da avdive ki nesavi smisla džaja ko „Sveto Drumo“. Bizi razlika dali siem pomazanikija ili taro „javera bakhre“, sarine amen valjani te ačhova ko Sveto Drumo, soske ov pomožinela amen te ova ko duhovno raj akana hem te dobina o blagoslovija so ka anel len e Devleskoro Carstvo b (Jovan 10:16). Taro 1919 berš a.e., milionja murša, džuvlja hem čhave iklile taro Baro Vavilon, o svetsko carstvo e hovavne religijakoro, hem počmingje te džan ko akava simbolično drumo. Tu da sian jekh lendar. Iako akava drumo sine phravdo otprilika šel berš angleder, sepak ko akava drumo počmingja te kerel pe buti vekoncar angleder.

9. Sprema Isaija 57:14, sar sine spremimo o „Sveto Drumo“?

⁹ Keda o Evreija valjani sine te ikljon taro Vavilon o Jehova cidingja o prečke taro adava drumo. (Čitin Isaija 57:14.) A sar tano e „Sveto Drumoja“ ko ponevo vreme? Vekoncar angleder o 1919 berš, o Jehova počmingja te koristinel manušen kola so poštujnena le sine te pomožinen te spreminel pe o drumo te šaj o manuša te ikljoven taro Baro Vavilon. (Sporedin Isaija 40:3.) Ola kergje važna podgotovke te šaj pokasno o iskrena manuša te ikljon tari hovavni religija hem te khuven ko duhovno raj kote so šaj te obožavinen e Jehova leskere narodoja. Te dikha nesave taro bukja so kergje pe te šaj te spreminel pe akava drumo.

10-11. Sar o pečatibe hem o prevedibe e Biblijakoro pomožingja te širinel pe o čačipe? (Dikh hem i slika.)

¹⁰ Pečatibe. Dži ki sredina taro 15-to veko, i Biblija prepišinela pe sine račno. Bašo adava valjani sine but vreme hem adaleske sine hari kopie tari Biblija hem ola sine but skupa. Ama keda počmingje te koristinen pe mašine pečatibaske, polokhe šaj sine te keren pe kopie tari Biblija hem te den pe e manušenge.

¹¹ Prevedibe. Vekoncar skoro sa o bibliska prevodija sine ki latinsko čhib, koja so samo o šukar školujme manuša šaj sine te haljoven la. Ama keda o manuša počmingje poviše te koristinen o pečatibe, okola so poštujnena sine e Devle počmingje te prevedinen i Biblija ko čhibja so šaj sine lokhe te haljoven pe. Agjaar, okola so čitinena sine i Biblija šaj sine te sporedinen dali adava so sikavela i crkva tano o isto so pišinela ki Biblija.

12-13. Vaker primer bašo adava sar o iskrena istražuvačija e Biblijakere taro 19-to veko počmingje te otkrinen o hovavne religiozna sikljojba.

¹² Publikacie proučibaske i Biblija. O iskrena istražuvačija e Biblijakere otkringje but bukja džikote proučinena sine e Devleskoro Lafi. Ama e sveštenikonge na svidžinela pe sine adava so o istražuvačija vakerena sine e javerenge adava so doznajngje. Na primer, ko 19-to veko, but iskrena manuša počmingje te ikalen traktatija kolencar so otkringje e crkvakere hovavne sikljojba.

¹³ Otprilika ko 1835 berš, jekh manuš so poštujnela sine e Devle, o Henri Gru, ikalgja jekh traktati kova so kerela sine lafi bašo adava so ovela e manušencar palo meribe. Ki leste e Biblijaja dokažingja kaj i besmrtnost dela la o Devel, a  na sar so sikavena but crkve kaj bijangjovaja agjaar. Ko 1837 berš, jekh svešteniko, o Džordž Stors arakhlja kopija taro adava traktati džikote sine ko vozi. Ov čitingja le hem sine sigurno kaj arakhlja jekh važno biblisko čačipe. Adaleske odlučingja te vakerel e javerenge adava so doznajngja. Ko 1842 berš, ov ikergja serija taro govorija jekhe interesno temaja: „Pučibe — Dali o lošna tane besmrtna?“. Adava so pišinela sine o Džordž Stors vlijajngja pozitivno upro jekh terno kova so vikinela pe sine Čarls Tejs Rasel.

14. Sar pomožingja e phraleske e Raseleske hem leskere sorabotnikonge adava so angleder spremingja pe o Sveto Drumo? (Dikh hem i slika.)

¹⁴ Sar pomožingja e phraleske e Raseleske hem leskere sorabotnikonge o bukja so angleder kergje pe ko adava Sveto Drumo? Adaleske so više angleder sine rečnikija, spisako lafencar hem različna bibliska prevodija ola šaj sine te koristinen len džikote istražinena sine. Isto agjaar, but pomožingja lenge adava so o Henri Gru, o Džordž Stors hem javera angleder više istražingje i Biblija. O phral o Rasel hem leskere sorabotnikija isto agjaar pomožingje te spreminel pe adava Sveto Drumo agjaar so ikalgje but lila hem traktatija kolende so pišinela so čače vakerela i Biblija.

15. Koja važno buti slučingja pe ko 1919 berš?

¹⁵ Taro 1919 berš, o Baro Vavilon na sine le više vlijanie upro e Devleskoro narodo. Ko adava berš sine čhivdo o „verno hem razborito robo“ te šaj te pomožinel e iskrena manušenge te počminen te džan ko „Sveto Drumo“ kova samo so phravdilo (Mat. 24:45-47). Adaleske so više angleder sine kerde podgotovke, but manuša šaj sine te džan ko adava drumo hem te doznajnen poviše bašo Jehova hem leskiri namera (Izr. 4:18). Ola isto agjaar šaj sine te počminen te živinen sprema e Jehovaskere merilija. O Jehova na očekujngja taro plo  narodo te keren promene taro jekh puti. Namesto adava, sar so nakhela sine o vreme ov hari pohari pročistinela sine ple narodo. (Dikh i ramka „ O Jehova postepeno pročistinela ple narodo“.) Kobor radosna ka ova keda ka šaj te kera amare Devleskiri volja ko sa so keraja (Kol. 1:10).

16. Taro 1919 berš sar održinela pe o „Sveto Drumo“? (Isaija 48:17; 60:17).

¹⁶ Sekova drumo valjani redovno te održinel pe. Slično, taro 1919 berš na čhinavgja pe te kerel pe buti ko „Sveto Drumo“ te šaj sa poviše manuša te ikljon taro Baro Vavilon. O verno hem razborito robo odma počmingja te kerel buti hem ko 1921 berš ov izdajngja jekh lil kolea so o interesentija šaj sine te doznajnen o bibliska čačipa. Taro lil, E Devleskiri harfa, palo nesavo vreme sine kerde šov milionja primerokija ko 36 čhibja hem but džene doznajngje o čačipe lestar. A akana isi amen jekh but šužo lil kolea so šaj te počmina bibliska kursija, o lil Ov bahtalo zasekogaš! Džikote trajnena o posledna dive o Jehova preku pli organizacija dela amen redovno duhovno hrana te šaj te pomožinel amenge ponadari da te dža ko „Sveto Drumo“. (Čitin Isaija 48:17; 60:17.)

17-18. Kote ingarela amen o „Sveto Drumo“?

¹⁷ Šaj te vakera kaj keda nekoj počminela te proučinel i Biblija, ov počminela te džal ko „Sveto Drumo“. Nesave ačhona samo kratko vreme ko adava drumo hem palo adava ikljona lestar. A javera tane odlučna te ačhon ko adava drumo džikote na resena ki pli cel. Koja tani lengiri cel?

¹⁸ Okola so isi len nebesno nadež, o „Sveto Drumo“ ingarela len ko e „Devleskoro raj“ ko nebo (Otk. 2:7). A okola so isi len nadež te živinen ki phuv adava drumo ingarela len dži ko krajo taro milja berša keda sarine ka oven sovršena. Ako sian ko adava drumo ma iran tut palal te dikhe o bukja so mukhljan len hem ma ikljov lestar džikote na resea ki tli cel ko nevo sveto! Neka ovel phravdo tlo drumo.