Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 14

„Agjaar sarine ka džanen kaj sien mle učenikija“

„Agjaar sarine ka džanen kaj sien mle učenikija“

Agjaar sarine ka džanen kaj sien mle učenikija, ako isi tumen mangipe maškar tumende (JOVAN 13:35)

GILI 106 Te bajrova ko mangipe

BAŠO SO KA KERA LAFI a

Sar o mangipe so isi maškar e Jehovaskoro narodo vlijajngja upro but manuša? (Dikh ko pasus 1)

1. So vooduševinela bute dženen so avena prvo puti ko sostanok? (Dikh hem i slika.)

 ZAMISLIN tuke sar jekh bračno pari avela prvo puti ki dvorana. Ola tane but vooduševime adaleske so o phralja hem o phenja ljubezno dodžakerena len hem dikhena kaj ola sikavena mangipe jekh jekheske. Džikote džana peske khere, i romni vakerela ple romeske: „Akala manuša razlikujnena pe e javerendar hem uživingjum džikote sium sine lencar“.

2. Soske nesave razočaringje pe?

2 O mangipe maškar o phralja hem o phenja ko sobranie tano nešto posebno. Džangjola pe e Jehovaskere svedokija nane sovršena (1. Jov. 1:8). Adaleske kobor poviše zapoznajnaja okolen taro sobranie, doborom poviše ka dikha lengere maane (Rim. 3:23). Žalno tano so nesave dozvolingje baš adava te sopkinel len.

3. Palo so tane pendžarde e Isuseskere sledbenikija? (Jovan 13:34, 35).

3 Dikh panda jekh puti o glavno stiho tari akaja statija. (Čitin Jovan 13:34, 35.) Palo so tane pendžarde o čačutne hristijanja? Adava tano o mangipe, a na i sovršenost. Primetin isto agjaar kaj o Isus na vakergja: „Agjaar tumen ka džanen kaj sien mle učenikija“. Nego ov vakergja: „Agjaar sarine ka džanen kaj sien mle učenikija“. Znači, o Isus manglja te vakerel kaj na samo o hristijanja nego isto agjaar o javera da ka pendžaren leskere sledbenikon palo nesebično mangipe so sikavena jekh jekheske.

4. So šaj mangena te džanen nesave bašo čačutne hristijanja?

4 Nesave manuša so nane e Jehovaskere svedokija šaj te pučen pe: „Soske o mangipe tano znako palo kova so ka oven pendžarde e Isuseskere čačutne sledbenikija? Sar o Isus sikavgja mangipe ple apostolenge? Hem sar šaj amen avdive te dža palo e Isuseskoro primer? Ka ovel šukar o Svedokija da te razmislinen bašo odgovorija taro akala pučiba. Adava ka pomožinel amen te sikava panda poviše mangipe, posebno keda ka grešina jekh jekheske (Ef. 5:2).

SOSKE PREKU O MANGIPE KA PENDŽAREN PE E ISUSESKERE SLEDBENIKIJA?

5. So značinena e Isuseskere lafija so arakhljona ko Jovan 15:12, 13?

5 O Isus objasningja kaj maškar leskere sledbenikija ka ovel posebno mangipe. (Čitin Jovan 15:12, 13.) Primetin savi zapoved dengja len: „Mangen tumen jekh jekhea sar so mangljum tumen me“. So značinela adava? O Isus palo adava objasningja kaj akava tano jekh samopožrtvuvano mangipe kova so pottikninela e hristijanen čak te meren pumare phralenge ako tano potrebno. b

6. Sar e Devleskoro Lafi istakninela kobor tano važno o mangipe?

6 Ko e Devleskoro Lafi o mangipe tano posebno istaknimo. Na primer, bute manušenge akala bibliska stihija tane omilena: „O Devel tano mangipe“ (1. Jov. 4:8). „Mang tle pašutne sar korkori tut“ (Mat. 22:39). „O mangipe učharela but grevija“ (1. Pet. 4:8). „O mangipe nikogaš na čhinavgjola“ (1. Kor. 13:8). Akala hem javera stihija jasno sikavena sarinenge kobor tano važno te sikavel pe mangipe.

7. Soske o Satana našti te kerel o manuša te mangen pe hem te oven ko jekhipe?

7 But manuša pučena: „Kotar šaj te džana koja tani i čačutni religija? Soske, sa o religie vakerena kaj sikavena o čačipe ama sekoja jekh lendar vakerela nešto različno bašo Devel“. O Satana kergja but hovavne religie hem adava kerela popharo e manušenge te pendžaren koja tani i čačutni religija. Ama ov nikogaš našti te kerel manuša taro celo sveto te oven zaedno ki jekh organizacija hem te mangen pe jekh jekhea. Samo o Jehova šaj te kerel adava. Adava tano logično soske o čačutno mangipe avela taro Jehova. Samo okola so isi len e Jehovaskoro duho hem leskoro blagoslov šaj te ovel len čačutno mangipe maškar peste (1. Jov. 4:7). Tegani na valjani te čudina amen so o Isus vakergja kaj o nesebično mangipe ka ovel o znako palo kova so ka oven pendžarde o čačutne hristijanja.

8-9. Sar vlijajngja upro but manuša adava so dikhle o mangipe maškar e Jehovaskere svedokija?

8 Baš sar so vakergja o Isus, but džene ka pendžaren leskere sledbenikon palo mangipe so sikavena maškar peste. Na primer, jekh phral kova so vikinela pe Jan setinela pe keda prvo puti sine ko kongres kova so ikergja pe ko jekh sportsko stadioni paše uzo leskoro kher. Nekobor masek angleder o kongres, ov sine ko isto stadioni te dikhel jekh natprevar. Ov vakerela: „I razlika maškar adava kongres hem o natprevar sine but bari. O Svedokija sine ljubezna hem pristojno uravde hem lengere čhave sine šukar vospitime. A najvažno, adala manuša izgledinena sine radosna hem smirime — nešto so me but mangava sine ko mlo životo. Na setinava man ko nijekh taro govorija so sine kerde adava dive ama o način sar ponašingje pe o Svedokija but vlijajngja upri mande“. c Džangjola pe, i pričina soske ponašinaja amen agjaar tani adaleske so isi amen baro mangipe maškar amende. Adaleske so mangaja amare phralen hem phenjen amen siem lencar ljubezna hem sikavaja lenge poštovanje.

9 Jekh phral kova so vikinela pe Džon osetingja pe slično keda počmingja te džal ko sostanokija, ov vakerela: „Sium sine vooduševimo tari sarinengiri ljubeznost, ola sine doborom šukar so mislingjum kaj tane sovršena. Lengoro iskreno mangipe uveringja man kaj arakhljum i čačutni religija“. d Akala hem but javera iskustvija sikavena kaj e Jehovaskere svedokija tane o čačutne hristijanja.

10. Keda posebno isi amen prilika te sikava hristijansko mangipe? (Dikh hem i fusnota.)

10 Sar so sine spomnimo ko početok amare phralja hem phenja nane sovršena. Ponekogaš ka vakeren ili ka keren nešto so ka povredinel amen e (Jak. 3:2). Posebno ko asavke situacie isi amen prilika amare lafencar hem postapkencar te sikava kaj mangaja amare phralen. So šaj te sikljova taro primer e Isuseskoro keda slučinela pe asavko nešto? (Jovan 13:15).

SAR O ISUS SIKAVGJA MANGIPE PLE APOSTOLENGE?

O Isus sikavgja mangipe ple apostolenge čak keda sikavgje lošna osobine. (Dikh ko pasusija 11-13)

11. Kola lošna osobine sikavgje o Jakov hem o Jovan? (Dikh hem i slika.)

11 O Isus na očekujngja leskere sledbenikija te oven sovršena. Namesto adava, ov ljubezno pomožingja len te keren buti ko ple slabostija te šaj te ugodinen e Jehovaske. Ki jekh prilika, duj taro apostolija, o Jakov hem o Jovan, bičhalgje pumare daja te vakerel e Isuseske te čhivel len ko važna thana ko Carstvo (Mat. 20:20, 21). Akale postapkaja o Jakov hem o Jovan sikavgje kaj tane gorda hem mangle te oven považna taro javera (Izr. 16:18).

12. Dali samo o Jakov hem o Jovan sikavgje lošna osobine? Objasnin.

12 Ki adaja prilika na sikavgje samo o Jakov hem o Jovan lošna osobine. Primetin sar reagiringje o javera apostolija: „Keda šungje adava, o javera deš džene holjangje e duje phralenge“ (Mat. 20:24). Šaj te zamislina amenge sar o javera apostolija rasprajngje pe e Jakovea hem e Jovanea. Šaj o javera vakergje: „So zamislinena tumen, koj sien pa te roden asavko posebno than ko Carstvo? Na sien sine samo tumen celo vreme e Isusea, amen da zaslužinaja te dobina asavke posebna thana“. Bizi razlika so mislingje ili vakergje, ki adaja prilika ola bistergje kaj valjani sekogaš te sikaven mangipe hem te oven ljubezna jekh jekhea.

13. Sar reagiringja o Isus ko e apostolengere slabostija? (Matej 20:25-28).

13 So kergja o Isus ki adaja situacija? Ov na holjangja. Na vakergja kaj ka rodel peske pošukar apostolija, nesave soj poponizna hem kola so sekogaš ka sikaven mangipe maškar peste. Namesto adava, strplivo kergja lencar lafi soske džanlja kaj ola mangena te postapinen ispravno. (Čitin Matej 20:25-28.) O Isus sekogaš ponašingja pe ljubezno e apostolencar, iako na sine lenge akava ni prvo, a ni posledno puti te rasprajnen pe bašo adava koj maškar lende tano najbaro (Mar. 9:34; Luka 22:24).

14. Ki savi sredina barile e Isuseskere apostolija?

14 O Isus halilo e apostolen soske džanlja ki savi kultura barile (Jovan 2:24, 25). Ola barile ki sredina kote so o evrejska religiozna vodačija sikavena sine e manušen kaj ka oven cenime samo ako tane ko nesave važna thana (Mat. 23:6). Akala manuša isto agjaar dikhena sine ki peste sar pošukar taro javera f (Luka 18:9-12). O Isus halilo kaj asavki sredina hem razmisluvanje šaj te vlijajnel upro e apostolengoro stavi baši peste hem bašo javera (Izr. 19:11). Ov sine svesno kaj o apostolija ka grešinen hem sine strplivo lencar keda kerena sine adava. Ov džanlja kaj tane šukar manuša, adaleske strplivo sikavgja len te oven poponizna hem te sikaven mangipe e javerenge namesto sekogaš te trudinen pe te oven o najšukar.

SAR ŠAJ TE DŽA PALO E ISUSESKORO PRIMER?

15. So šaj te sikljova taro adava so slučingja pe maškar o Jakov, o Jovan hem o javera apostolija?

15 Šaj but te sikljova taro adava so slučingja pe maškar o Jakov, o Jovan hem o javera apostolija. Točno tano kaj adava so o Jakov hem o Jovan rodingje posebno than ko Carstvo sine pogrešno. Ama o javera da apostolija grešingje adalea so dozvolingje adaja situacija te ruminel lengoro jekhipe. Sepak, o Isus sine ljubezno hem šukar sa e dešuduje apostolencar. Koja tani i pouka amenge? Nane važno samo so kerena o javera, nego isto agjaar sar amen reagirinaja ko lengere greške hem maane. So šaj te pomožinel amenge. Keda siem holjame jekhe phraleske šaj te puča amen: „Soske doborom but smetinela man adava so kergja? Dali adava sikavela kaj isi man nesavi slabost kolate so valjani te kerav buti? Dali adaja ličnost so nervirinela man nakhela taro pharo periodi? Čak ako mislinava kaj man isi man pravo te holjanav, šaj li te sikavav nesebično mangipe hem te prostinav leske?“ Kobor poviše sikavaja mangipe e javerenge, doborom poviše sikavaja kaj siem e Isuseskere čačutne sledbenikija.

16. So javer šaj te sikljova taro e Isuseskoro primer?

16 Taro e Isuseskoro primer isto agjaar sikljovaja kaj valjani te trudina amen te haljova amare phralen (Izr. 20:5). Točno tano kaj o Isus šaj te dikhel so isi e manušen ko vilo, a amen našti, ama šaj te ova lencar strpliva keda nervirinena amen (Ef. 4:1, 2; 1. Pet. 3:8). Ka ovel amenge polokho te kera adava ako zapoznajnaja len pošukar. Te dikha jekh primer.

17. Sar koristingja jekhe pokrainsko nadglednikoske adava so pošukar zapoznajngja jekhe phrale?

17 Jekh pokrainsko nadgledniko so služingja ki istočno Afrika, setinela pe ko jekh phral kova so ponašinela pe sine grubo e javerencar. So kergja o pokrainsko nadgledniko? Ov vakerela: „Namesto te izbeginav e phrale mangljum te zapoznajnav le pošukar. Džikote kergja adava ov doznajngja ki savi sredina barilo o phral hem sar adava vlijajngja upri leskiri ličnost“. Ov isto agjaar vakerela: „Keda doznajngjum kobor sine leske pharo te kerel promene te šaj te ponašinel pe pošukar e javerencar hem kobor promene kergja dži akana, sium sine vooduševimo. Ulem šukar amala“. Čače, keda trudinaja amen te haljova amare phralen hem phenjen, but puti amenge polokho te sikava lenge mangipe.

18. Kola pučiba šaj te puča amen ako nesavo phral ili phen povredingja amen? (Izreki 26:20).

18 Ponekogaš šaj mislinaja kaj mora te kera lafi nekasaja so povredingja amen. Ama, angleder te kera adava ka ovel šukar te puča amen: „Dali džanava sa so slučingja pe?“ (Izr. 18:13). „Dali namerno manglja te povredinel man?“ (Prop. 7:20). „Dali me nekogaš kergjum nešto slično?“ (Prop. 7:21, 22). „Dali ka rešinav nešto ako kerava lea lafi ili ka kerav pobari šteta?“ (Čitin Izreki 26:20.) Keda ka odvojna amenge vreme te razmislina bašo akala pučiba, šaj ka haljova kaj valjani te sikava mangipe amare phraleske hem te bistra adava so kergja.

19. So sian odlučno te kere?

19 E Jehovaskere svedokija sar grupa dokažinena kaj tane e Isuseskere čačutne sledbenikija. Ama hem sekova jekh lično amendar šaj te dokažinel kaj tano e Isuseskoro sledbeniko keda sikavela nesebično mangipe e javerenge iako tane nesovršena. Agjaar šaj te pomožina e javerenge te pendžaren i čačutni religija hem zaedno amencar te služinen e Jehovaske kova soj Devel e mangipaskoro. Adaleske, te ova odlučna ponadari da te sikava mangipe palo koleste soj pendžarde o čačutne hristijanja.

GILI 17 „Mangava“

a Bute manušen privlečinela o čačipe adaleske so dikhena o mangipe maškar amende. Ama adaleske so na siem sovršena ponekogaš šaj ka ovel amenge pharo te sikava mangipe jekh jekheske. Akana te dikha soske o mangipe tano doborom važno hem sar šaj te dža palo e Isuseskoro primer keda o javera ka grešinen amenge.

c Dikh i statija „Konečno najdov smisla vo životot“ so arakhljovela ki Stražarska kula taro 1 noemvri 2012 berš, str. 13-14.

d Dikh i statija „Mi odeše dobro vo životot“ so arakhljola ki Stražarska kula taro 1 maj 2012, str. 18-19.

e Ki akaja statija na kerela pe lafi bašo seriozna grevija kola so o starešine mora te rešinen len, sar okola soj pišime ko 1. Korinkjanite 6:9, 10.

f Isi jekh izveštaj kote so pišinela kaj pokasno jekh rabini vakergja: „Ko sveto isi poviše taro trianda manuša soj pravedna sar o Avraam. A ako isi samo trianda, me hem mo čhavo siem maškar lende. Ako isi deš, me hem mo čhavo siem maškar lende. Ako isi pandž, me hem mo čhavo siem maškar lende. Ako isi duj, me hem mo čhavo siem adala. Ama ako isi samo jekh, adava sium me.“