1. So mangena o roditelija bašo pumare čhave?

 DŽANAJA kaj tumen o roditelija but mangena te pomožinen tumare čhavenge te zapoznajnen hem te zamangen e Jehova. Ama našti te dikhel pe e Devle. Tegani sar šaj te pomožine tle čhavenge te dikhen ki leste sar ličnost koja so čače postojnela hem te oven lea paše? (Jak. 4:8).

2. Sar šaj o roditelija te sikaven pumare čhaven bašo Jehova?

² Jekh važno način sar šaj te pomožinen tumare čhavenge te oven popaše e Jehovaja tano agjaar so ka proučinen lencar i Biblija (2. Tim. 3:14-17). Ama i Biblija otkrinela jekh javer da način sar šaj o terne te sikljoven nešto bašo Jehova. Ko lil Izreki jekh dad pottikninela ple čhave nikogaš te na bistrel e Jehovaskere osobine kola so dikhena pe preku o stvorime bukja (Izr. 3:19-21). Ka dikha ko save načinija o roditelija šaj te koristinen o stvorime bukja te pomožinen pumare čhavenge te sikljon bašo Jehova.

3. Ko so valjani o roditelija te pomožinen pumare čhavenge?

³ I Biblija vakerela kaj „iako e Devle našti te dikhen le, o manuša šaj te sikljoven baši leskiri mokj hem osobine panda taro vreme keda kergja o sveto“ (Rim. 1:20). Tumen o roditelija sigurno uživinena te oven zaedno tumare čhavencar avri ki priroda. Koristinen adava vreme te pomožinen lenge te dikhen e Jehovaskere but šuže osobine preku o stvorime bukja. Te dikha so šaj o roditelija te sikljoven taro e Isuseskoro primer.

4. Sar o Isus koristingja o stvorime bukja te sikavel ple učenikon? (Luka 12:24, 27-30).

⁴ Primetin sar o Isus koristingja o stvorime bukja te sikavel e javeren. Ki jekh prilika ov vakergja ple sledbenikonge te dikhen e gavranen hem e lulugjen. (Čitin Luka 12:24,  27-30.) O Isus šaj sine te spomninel nešto javer so stvoringja o Jehova, ama namesto adava spomningja životno hem jekh rastenie kola so leskere učenikija često dikhena sine. Džikote o Isus kerela sine lafi, o učenikija šaj dikhena sine sar upre letinena gavranija hem sar phravgjona o lulugja ko pole. Šaj li te zamisline tuke sar o Isus sikavela ki lende vastea džikote kerela sine lafi, hem so kergja odkeda spomningja akala primerija? Ov sikavgja ple učenikon jekh važno pouka bašo adava kobor tano darežlivo hem ljubezno lengoro nebesno Dad. Ako o Jehova dela hajbaske e gavranenge hem uravela e lulugjen, ov sigurno ka del hajbaske ple verna slugenge hem ka uravel len.

5. Sar šaj o roditelija te koristinen o stvorime bukja, te šaj te sikaven pumare čhaven bašo Jehova?

⁵ Sar šaj tumen o roditelija te džan palo e Isuseskoro primer? Džikote sikavea tle čhaven šaj te kere lafi bašo nešto tari priroda so tuke svidžinela pe. Sar na primer, tlo omileno životno ili rastenie. Džikote kerea adava, ma bistre te objasnine lenge so sikljovaja taro adala bukja bašo Jehova. Palo adava puč tle čhave kova tano leskoro omileno životno ili rastenie. Ako kerea lafi bašo nešto so le interesinela tari priroda, verojatno ka šunel tut panda pošukar džikote trudinea tut te sikave le bašo Jehova.

6. So šaj te sikljova tari e Kristofereskiri daj?

⁶ Dali o roditelija mora te istražinen bašo nesavo životno ili rastenie, angleder te vakeren ple čhavenge so šaj te sikljoven bašo Jehova? Nane potrebno. O Isus na spomningja detalija bašo adava sar hraninena pe o gavranija ili sar bajrona o lulugja. Točno tano kaj o čhave ponekogaš mangena te džanen poviše detalija baši priroda, ama ponekogaš tano dovolno te vakere samo nekobor bukja ili jekh pučibe te šaj te haljoven so mangea te vakere. Te dikha so vakerela o phral Kristofer bašo adava sar leskiri daj sikavgja le keda sine tikno, ov vakerela: „Mi daj ko jekh ednostavno način pomožingja amenge te cenina o stvorime bukja soj okolu amende. Na primer, keda siem sine paše uzo nesave planine oj vakerela sine: ’Dikhen kobor bare hem šuže tane akala planine! Nane li o Jehova čudesno Devel?‘ Ili keda ka ova sine paše uzo okeani oj vakerela sine: ’Dikhen kobor bare hem silna tane o branija. Kobor mokjno tano o Devel!‘“ O Kristofer vakerela: „Akala ednostavna ama logična razgovorija but vlijajngje upri amende“.

7. Sar šaj te sikave tle čhaven korkori te razmislinen bašo stvorime bukja?

⁷ Sar so bajrona tle čhave tu šaj te sikave len te počminen korkori te razmislinen bašo stvorime bukja hem lendar te sikljoven bašo Jehova. Šaj te kere lafi baši jekh buti so stvoringja la o Jehova hem te puče: „So sikavela tut akava bašo Jehova?“ Šaj ka iznenadine tut taro lengere odgovorija (Mat. 21:16).

8. Savi prilika sine e roditelen ko Izrael džikote phirena sine?

⁸ E Izraelconge sine vakerdo te sikaven pumare čhaven e Jehovaskere zapovedija keda phirena „ko drumo“ (5. Moj. 11:19). O drumija ko Izrael sine kerde avri tari diz, kote so sine poviše priroda. Adathe šaj sine te dikhen pe razna životne, čiriklja hem rastenija. Adaleske adaja sine prilika e roditelenge keda patujnena te sikaven pumare čhaven bašo bukja so stvoringja len o Jehova. Tumen da verojatno isi tumen slična prilike preku i priroda te sikaven tumare čhaven. Te dikha sar nesave roditelija kergje adava.

9. So šaj te sikljova tari Punita hem i Katja?

 ⁹ Jekh daj so vikinela pe Punita, koja so živinela ki jekh bari diz ki Indija vakerela: „Keda džaja sine ki amari familija so živinela ko gav, amen dikhaja sine ko adava sar prilika te pomožina amare čhavenge te sikljoven bašo bukja so stvoringja len o Jehova. Mislinava kaj me čhave pošukar haljovena o stvorime bukja keda tane dur tari gužva hem taro soobrakjaj ki diz“. Tumare čhave sigurno nikogaš nane te bistren o vreme so nakhavgje le tumencar ko jekh šužo than. I Katja jekh phen tari Moldavija vakerela: „Nešto so najviše pamtinava sar tikni tano o vreme so nakhavgjum le mle roditelencar ki priroda. But sium lenge blagodarno so panda taro tiknipe sikavgje man šukar te dikhav o bukja so stvoringja o Jehova hem te razmislinav so šaj te sikljovav lendar baši leste“.

10. So šaj te keren o roditelija ako našti te džan ko than kote so isi priroda? (Dikh i ramka „ Pomoš bašo roditelija“.)

¹⁰ So ako našti te džan ko thana kote so isi priroda? O Amol kova so isto agjaar živinela ki Indija vakerela: „Kote so živinava me o manuša tane skoro celo dive ki buti hem but skupo tano te dža ko thana kote so isi šuži priroda. Sepak, ko nesavo tikno parko ili tari nesavi uči terasa šaj te dikhel pe i priroda hem te kerel pe lafi bašo e Jehovaskere osobine“. Ako vnimatelno rodea šaj te arakhe nešto taro stvorime bukja ko than kote so tu živinea hem adava te sikave tle čhavenge (Ps. 104:24). Najverojatno ka arakhe čiriklja, insektija, rastenija hem javera bukja. I Karina jekh phen tari Germanija vakerela: „Mi daj mangela lulugja, adaleske keda sium sine tikni sekogaš keda ikljovaja sine te phira oj sikavela amenge sine o šuže lulugja“. Sar roditelija šaj isto agjaar te koristinen o videoklipija hem publikacie bašo stvorime bukja so i organizacija dengja len te šaj te sikaven tumare čhaven. Bizi razlika kaj živinena šaj te pomožinen tumare čhavenge  te dikhen hem te razmislinen bašo adava so kergja o Devel. Akana te dikha nesave taro e Jehovaskere osobine bašo kola so šaj te sikaven tumare čhaven.

11. Sar šaj o roditelija te pomožinen pumare čhavenge te dikhen e Jehovaskoro mangipe?

¹¹ Te šaj te pomožine te čhavenge te dikhen e Jehovaskoro mangipe, šaj te objasnine lenge ko savo ljubezno način but životne grižinena pe pumare tiknenge (Mat. 23:37). Šaj isto agjaar te istaknine kobor but šuže hem različna stvorime bukja isi. I Karina kolate so spomningjem la angleder vakerela: „Keda phiraja sine me dajaja, oj sekogaš pottikninela man sine te dikhav hem šukar te razmislinav bašo adava kobor posebno tani sekoja luludi hem sar lakoro šužipe sikavela e Jehovaskoro mangipe. O berša nakhle ama me ponadari da vnimatelno dikhava o lulugja. Primetinava sar sekoja jekh lendar razlikujnela pe ko boe hem ko način sar tani kerdi. Ola ponadari da setinkerena man kobor but mangela amen o Jehova“.

12. Sar šaj o roditelija te pomožinen pumare čhavenge te dikhen e Devleskiri mudrost? (Psalm 139:14) (Dikh hem i slika.)

¹² Pomožinen tumare čhavenge te dikhen e Devleskiri mudrost. O Jehova tano but pomudro amendar (Rim. 11:33). Na primer, šaj te objasnine lenge sar o pani isparinela hem agjaar ovena oblakija hem sar adala oblakija lokhe džana taro jekh ko javer than (Jov 38:36, 37). Šaj isto agjaar te istaknine sar ko čudesno način tano kerdo o manušikano telo. (Čitin Psalm 139:14.) Te dikha sar jekh dad kova so vikinela pe Vladimir kergja adava. Ov vakerela: „Jekh dive amaro čhavo pelo taro točako hem khuvgja pe. Palo nekobor dive leskiri rana sastili. Me hem mi romni objasningjem leske kaj o Jehova kergja amaro telo korkori te obnovinel pe. Vakergjem leske kaj asavko nešto našti te dikhel pe ko bukja so kergje len o manuša. Na primer, jekh vrda našti korkori te popravinel pe palo jekh sudar. Akaja situacija pomožingja amare čhaveske te haljovel e Jehovaskiri mudrost“.

13. Sar šaj o roditelija te pomožinen pumare čhavenge te dikhen e Devleskiri mokj? (Isaija 40:26).

¹³ O Jehova vakerela te vazda amare jakhja upre hem te razmislina bašo adava sar  leskiri mokj kontrolirinela celo univerzum. (Čitin Isaija 40:26.) Šaj te pottiknine tle čhaven te dikhen upre ko nebo hem te razmislinen bašo adava so dikhena. Jekh phen taro Tajvan, koja so vikinela pe Tingting, setinela pe baši jekh situacija so slučingja pe keda sine tikni, oj vakerela: „Jekh dive me hem mi daj sukjem avri ki priroda. Athe dikhlem but zvezde soske siem sine avri tari diz kote so nane but svetlo. Ko adava vreme mislinava man sine dali ka šaj te ačhovav verno e Jehovaske soske sine man pritisok taro součenikija. Mi daj ohrabringja man te razmislinav baši e Jehovaskiri mokj kolaja so kergja sa o zvezde hem te na bistrav kaj sigurno ka koristinel i isto mokj te šaj te pomožinel mange te istrajnav ko bilo savo ispit. Palo adava dive mangljum pošukar te zapoznajnav e Jehova hem sium sine panda poodlučno te služinav leske“.

14. Sar šaj o roditelija te koristinen o stvorime bukja te šaj te pomožinen pumare čhavenge te dikhen kaj o Jehova tano radosno Devel?

¹⁴ O bukja so stvoringja len o Jehova sikavena kaj tano radosno Devel hem kaj isi le smisla bašo humor. O naučnikija primetingje kaj but životne maškar kolende soj o čiriklja hem o mačhe mangena te khelen peske (Jov 40:20). Dali nekogaš tle čhave asandile džikote dikhena sine sar o životne khelena peske? Šaj dikhle sar jekh mačka khelela peske tikne topkaja. Ili sar tikne džukela peravena pe jekh jekhea. Javer puti keda ka dikhe sar tle čhave asana baši nesavi smešno buti so ka kerel jekh životno, tegani ka ovel šukar te setinkere len kaj služinaja jekhe radosno Devleske (1. Tim. 1:11).

15. So šaj te pomožinel e roditelenge te doznajnen bašo so razmislinena lengere čhave? (Izreki 20:5) (Dikh hem i slika.)

¹⁵ Ponekogaš e čhavenge tano pharo te keren lafi pumare roditelencar bašo bukja so mučinena len. Ako sar roditeli sian ki asavki situacija šaj ka valjani te kere nešto te šaj te doznajne bašo so razmislinela tlo čhavo. (Čitin Izreki 20:5.) Nesave roditelenge tano polokho te keren adava keda tane ki priroda pumare čhavencar. Soske? Jekh pričina tani adaja so nane but bukja so  šaj te smetinen len. Jekh dad taro Tajvan kova so vikinela pe Masahiko spomninela jekh javer pričina: „Keda džaja amare čhavencar ki planina ili phiraja uzi plaža, ola obično osetinena pe poslobodno hem tegani tane pospremna te phraven pe keda ka puča len nešto hem agjaar te doznajna bašo so razmislinena“. I Katja koja so sine spomnimi angleder vakerela: „Pali škola mi daj ingarela man sine ko jekh but šužo parko. Ko asavko mirno than but polokheste šaj sine te vakerav lake so slučingja pe mange ki škola ili so mučinela man“.

16. Sar šaj o familie te nakhen peske šukar hem te opuštinen pe keda uživinena ko bukja so kergja len o Jehova?

¹⁶ O bukja so stvoringja len o Jehova šaj te pomožinen e familijake te opuštinel pe hem te nakhen peske šukar, a adava ka kerel te oven popaše jekh jekhea hem panda poviše te mangen pe. I Biblija vakerela kaj „isi vreme asajbaske“ hem „vreme khelibaske“ (Prop. 3:1, 4). O Jehova stvoringja but šuže thana ki phuv kote so šaj te kera bukja kolende so uživinaja. But familie mangena te džan zaedno ki priroda, ko planine ili ki plaža. Nesave čhave mangena te prastan ili te khelen peske ko parko, te dikhen životne ili te plivinen ki reka, ko ezero ili ko more. Isi but prilike te uživina ki priroda hem ko bukja so kergja len o Jehova.

17. Soske valjani o roditelija te pomožinen pumare čhavenge te uživinen ko bukja so stvoringja len o Devel?

¹⁷ Ko nevo sveto o roditelija hem o čhave ka uživinen ko bukja so kergja len o Jehova sar nikogaš angleder. Tegani nane te dara taro životne, a ni ola amendar (Isa. 11:6-9). Isto agjaar ka ovel amen vreme večno te uživina ko bukja so kergja len o Jehova (Ps. 22:26). Ama ma adžikeren te avel o nevo sveto te šaj te pomožinen tumare čhavenge te uživinen ko stvorime bukja. Džikote koristinena o stvorime bukja te šaj te sikaven tumare čhaven bašo Jehova, ola najverojatno ka soglasinen pe adalea so vakergja o cari o David: „Jehova, nikoj na kergja o bukja tu so kergjan“ (Ps. 86:8).