Pučiba taro čitatelija
Soske o manuš so vikinela pe „adava hem adava“ vakergja kaj leskoro nasledstvo ka ovel „uništimo“ ako ženinela pe e Rutaja? (Rut 4:1, 6).
Ako ko biblisko vreme jekh ženimo manuš mulo, a na sine le čhave, so slučinela pe sine leskere phuvjaja so sine le? Dali leskiri familijarno loza ka našavgjovel zasekogaš? E Mojseeskoro zakoni pomožinela sine te odgovorinel pe ko akala pučiba.
So slučinela pe sine e manušeskere phuvjaja ako ov merela ili ovela čorolo hem bikinela pli phuv? O phral ili jekh paše familija šaj sine palem te kinel adaja phuv. Agjaar adaja phuv ačhola sine ki familija (3. Moj. 25:23-28; 4. Moj. 27:8-11).
Ama sar adava pomožinela te na našavel pe i familijarno loza e manušeskiri so mulo? Adava šaj sine te kerel pe preku o deversko brako sar so sine slučaj e Rutaja. Deversko brako tano keda nekoj ženinela pe ple phraleskere udovicaja te šaj te ovel la čhavo. Ama adava čhavo valjani sine te prodolžinel i familijarno loza e manušeskiri so mulo hem te nasledinel leskoro imot. Akava zakoni isto agjaar zaštitinela sine e udovica (5. Moj. 25:5-7; Mat. 22:23-28).
Te dikha o primer e Noeminakoro. Oj sine ženimi jekhe manušea so vikinela pe Elimeleh. Keda ov hem lengere duj čhave mule na sine koj te grižinel pe lake (Rut 1:1-5). Keda i Noemina irangja pe ki Juda, oj vakergja pe bojrake, e Rutake, te vakerel e Voozeske te kinel i phuv koja so angleder sine lengiri. O Vooz hem o Elimeleh sine paše familija (Rut 2:1, 19, 20; 3:1-4). Ama ov džanlja kaj javer manuš sine panda popaše familija lea, kole so i Biblija vikinela le „adava hem adava“. Adaleske, le sine le prednost te ovel otkupiteli (Rut 3:9, 12, 13).
Ko početok o „adava hem adava“ manglja te pomožinel (Rut 4:1-4). Ov sine svesno kaj ka ovel le trošakija, ama isto agjaar džanlja kaj i Noemina tani but phuri hem ka našti te ovel la čhavo kova so ka nasledinel i phuv taro Elimeleh. Agjaar o „adava hem adava“ ka šaj sine te lel i phuv hem te ovel delo taro leskoro nasledstvo. Šaj mislinela peske sine kaj ka ovel le korist ko materijalno pogled.
Ama o „adava hem adava“ predomislingja pe keda halilo kaj valjani te ženinel pe e Rutaja. Ov vakergja: „Me našti te otkupinav la soske agjaar šaj te uništinav mlo nasledstvo“ (Rut 4:5, 6). Soske predomislingja pe?
Ako o „adava hem adava“ ili nekoj javer ženinela pe sine e Rutaja hem oj bijanela murš, adava čhavo ka nasledinel sine i phuv koja so ačhili taro Elimeleh. Sar akava šaj sine te uništinel adale manušeskoro nasledstvo? I Biblija na vakerela, ama isi nekobor pričine soske šaj agjaar vakergja ili mislingja.
Prvo, ov ka našavel ple pare kolencar so ka kinel sine e Elimeleheskiri phuv, soske ko krajo adaja phuv nane sine te ovel leskiri, nego e čhaveskiri kole so ka bijanel sine i Rut.
Dujto, ov ka valjani sine te grižinel pe hem baši Noemina hem baši Rut.
Trito, ako e Ruta sine la javera da čhave taro „adava hem adava“ manuš, ola da ka len delo taro leskoro nasledstvo isto sar leskere javera čhave.
Štarto, ako o „adava hem adava“ na sine le čhave, e Rutakere čhave ka ovel le sine pravo te lel o nasledstvo hem taro Elimeleh hem leskoro nasledstvo. Hem agjaar keda ka merel, leskiri phuv ka pripadinel sine jekhe čhaveske kova so ka phiravel e Elimeleheskoro anav ili kova so ka avel tari leskiri loza. Šaj bašo akala pričine o „adava hem adava“ darandilo kaj ka našavel plo nasledstvo hem na sine spremno te pomožinel e Noeminake. Namesto adava, leske sine pošukar te mukhel adaja odgovornost e sledno otkupiteleske so avela pali leste, o Vooz. O Vooz sine spremno te lel akaja odgovornost soske manglja „o nasledstvo e muleskoro te ačhol ki leskiri familija“ (Rut 4:10).
Taro izveštaj dikhela pe kaj o „adava hem adava“ sine poviše sekirimo baši pli familijarno loza hem plo nasledstvo. Ov sine sebično. Iako o „adava hem adava“ but trudingja pe te ikerel plo familijarno anav, amen avdive ni na džanaja sar vikinela pe. Ov isto agjaar našavgja i posebno prednost so sine e Vooze te ovel delo tari familijarno loza kotar so avela o Mesija, o Isus Hristos. Kobor tano žalno so o „adava hem adava“ sebično otfrlingja i prilika te pomožinel nekaske kaske so valjani pomoš (Mat. 1:5; Luka 3:23, 32).