1-2. So slučinela pe but puti keda nekoj krstinela pe, hem bašo so valjani te razmislina?

 DALI nekogaš dikhljan sar o javera krstinena pe? Tegani sigurno šungjan sar glasno odgovorinena ko duj pučiba angleder te krstinen pe. Primetingjan sar lengiri familija hem amala radujnena pe. Džikote dikhea sine sar ikljona taro pani, tu sigurno šungjan baro aplauz hem dikhljan sar lengoro muj asala. Ko prosek sekova kurko poviše milja manuša dena lafi e Jehovaske kaj ka služinen leske hem krstinena pe.

² A sar i tuja? Ako razmislinea te krstine tut, tegani tu sian nešto posebno ko akava lošno sveto soske tu rodea e Jehova (Ps. 14:1, 2). Akaja statija tani tuke bizi razlika dali sian terno ili phuro, ama isto agjaar amenge da kola so siem više krstime soske mangaja te bajrara amari odlučnost te služina e Jehovaske zasekogaš. Adaleske te razmislina bašo trin taro but pričine soske mangaja te služina e Jehovaske.

3. Soske e Jehovaskere sluge mangena o čačipe hem i pravednost? (Psalm 119:128, 163).

³ O Jehova zapovedingja ple narodoske te mangel o čačipe (Zah. 8:19). O Isus pottikningja ple sledbenikon te roden i pravednost (Mat. 5:6). Adava značinela kaj valjani te ovel amen silno želba te kera adava soj ispravno, šukar hem čisto anglo e Devleskere jakhja. Dali mangea o čačipe hem i pravednost? Sigurno kaj oja. Mrzinea hovajbe hem sa adava soj pogrešno hem lošno. (Čitin Psalm 119:128, 163.) Nekoj so hovavela imitirinela e Satana, o vladeteli  akale svetoskoro (Jovan 8:44; 12:31). Jekh taro e Satanaskere celija tani te kaljarel e Jehovaskoro sveto anav. Panda taro Eden o Satana širinela hovajba bašo amaro Devel. Ov mangela o manuša te mislinen kaj o Jehova tano sebično hem kaj nane iskreno soske kratinela o šukaripe taro manuša (1. Moj. 3:1, 4, 5). E Satanaskere hovajba bašo Jehova ponadari da otrujnena e manušengere misle hem vile. Keda o manuša birinena te na mangen o čačipe, tegani o Satana šaj te vlijajnel upri lende te postapinen ko nepravedno hem ko lošno način (Rim. 1:25-31).

4. Sar sikavgja o Jehova kaj tano „o Devel e čačipaskoro“? (Dikh hem i slika.)

⁴ O Jehova tano „o Devel e čačipaskoro“ hem ov spremno sikavela o čačipe okolenge so mangena le (Ps. 31:5). Agjaar ov oslobodinela len taro e Satanaskere hovajba. O Jehova isto agjaar sikavela ple slugen te oven česna hem pravedna. Akava pomožinela lenge te ovel len šukar anav anglo javera hem andruno mir (Izr. 13:5, 6). Verojatno o Jehova tut da sikavgja akala bukja džikote proučinea sine i Biblija. Doznajngjan kaj e Jehovaskoro drumo tano korisno sa e manušenge ama hem tuke lično (Ps. 77:13). Adaleske mangea te kere adava soj ispravno anglo e Devleskere jakhja (Mat. 6:33). Tu mangea te branine o čačipe hem te dokažine kaj adava so vakerela o Satana bašo Jehova tano pogrešno. Sar šaj te kere adava?

5. Sar šaj te poddržine o čačipe hem i pravednost?

⁵ Šaj te živine agjaar sar te phene vakerea: „Me otfrlinava e Satanaskere hovajba hem poddržinava o čačipe. Me mangava o Jehova te ovel mlo Vladeteli hem te kerav adava so ov vakerela kaj tano ispravno“. Sar šaj te kere akava? Agjaar so ki molitva ka de lafi e Jehovaske kaj ka služine leske hem palo adava javno ka krstine tut. O mangipe bašo čačipe hem i pravednost ka pottikninel tut te krstine tut.

6. Sprema Psalm 45:4, kola šukar pričine isi amen te manga e Isuse?

⁶ Soske mangea e Isuse? Dikh nesave šukar pričine so arakhljona ko Psalm 45:4. (Čitin.) O Isus mangela o čačipe, i poniznost hem i pravednost. Ako mangea o čačipe hem i pravednost logično tano te mange hem e Isuse. Ov hrabro braningja o  čačipe hem i pravda (Jovan 18:37). Ama sar o Isus sikavela amen te ova ponizna?

7. So svidžinela pe tuke ki e Isuseskiri poniznost?

⁷ O Isus ple primerea sikavgja amen sar te ova ponizna. Na primer, ov sekogaš dela sine i slava ple Dadeske, nikogaš peske (Mar. 10:17, 18; Jovan 5:19). So mislinea baši asavki poniznost? Na pottikninela tut li te mange e Devleskere Čhave hem te dža palo leskoro primer? Sigurno kaj oja. Soske o Isus tano ponizno? Adaleske so mangela ple Dade kova soj ponizno hem džala palo leskoro primer (Ps. 18:35; Evr. 1:3). Na privlečinela tut li akava ko Isus, kova so sovršeno sikavela e Jehovaskere osobine?

8. Soske mangaja o Isus te ovel amaro Cari?

⁸ Amen mangaja o Isus te ovel amaro Cari soske ov tano o najšukar vladeteli. O Jehova lično obučingja ple Čhave hem čhivgja le te vladinel (Isa. 50:4, 5). Isto agjaar, razmislin bašo samopožrtvuvano mangipe so sikavgja o Isus (Jovan 13:1). Sar tlo Cari, o Isus celosno zaslužinela tlo mangipe. Ov vakergja kaj okola so čače mangena le — leskere amala — sikavena pumaro mangipe agjaar soj tane poslušna ko leskere zapovedija (Jovan 14:15; 15:14, 15). Koja bari čest isi amen te ova amala e Jehovaskere Čhavea.

9. Sar o krstibe e hristijanengoro tano slično sar e Hristoseskoro?

⁹ Jekh taro e Isuseskere zapovedija tani leskere sledbenikija te krstinen pe (Mat. 28:19, 20). Ov da kergja adava. Ko nesave načinija leskoro krstibe razlikujnela pe taro krstibe leskere sledbenikongoro. (Dikh i ramka „ Sar o krstibe e Isuseskoro razlikujnela pe taro krstibe leskere sledbenikongoro“.) A ko javera načinija tano slično. Keda krstingja pe, o Isus sikavgja e Jehovaske kaj ka kerel leskiri volja (Evr. 10:7). Slično, e Hristoseskere sledbenikija krstinena pe te šaj javno te sikaven kaj dena zavet e Jehovaske. Ola akana koncentririnena pe te keren e Jehovaskiri volja, a na pumari. Hem agjaar džana palo primer pumare Gospodareskoro.

10. Soske o mangipe sprema o Isus valjani te pottikninel tut te krstine tut?

¹⁰ Tu prifatingjan e Isuse sar e Jehovaskoro prvo bijamo Čhavo hem sar Cari kova soj birimo taro Devel te vladinel upri amende. Tu dikhea ko Isus sar nekoj so sovršeno hem ponizno sikavela ple Dadeskere osobine. Doznajngjan kaj parvargja e bokhalen, utešingja okolen soj tažna hem čak sasljargja e nasvalen (Mat. 14:14-21). Dikhljan sar vodinela plo sobranie avdive (Mat. 23:10). Isto agjaar, džanea kaj ki idnina sar Cari ko e Devleskoro Carstvo ka kerel panda but poviše. Sar šaj te sikave kaj mangea le? Agjaar so ka dža palo leskoro primer (Jovan 14:21). Šaj te kere adava agjaar so ka de lafi e Jehovaske kaj ka služine leske hem ka krstine tut.

11. Koja tani i najvažno pričina te krstine tut hem soske?

¹¹ Koja tani i najvažno pričina te krstine tut? O Isus vakergja koja tani e Devleskiri najbari zapoved: „Mang e Jehova, tle Devle, sa tle vilea, hem sa tle dušaja, hem sa tle gogjaja, hem sa tle silaja“ (Mar. 12:30). Dali akala lafija opišinena tlo mangipe sprema o Devel?

12. Soske tu mangea e Jehova? (Dikh hem i slika.)

¹² Isi but pričine soske te mangel pe e Jehova. Na primer, doznajngjan kaj ov tano o izvor e životoskoro hem kaj ov tano okova so dela sekova šukar hem sovršeno poklon  (Ps. 36:9; Jak. 1:17). Sekoja šukar buti kolate so uživinea avela taro amaro manglo Devel.

13. Soske i otkupnina tani jekh skapoceno poklon?

¹³ I otkupnina tani jekh skapoceno poklon so dengja amen o Jehova. Soske šaj te vakera adava? Razmislin kobor sine paše o Jehova hem leskoro Čhavo. O Isus vakergja: „O Dad mangela man“ hem me „mangava e Dade“ (Jovan 10:17; 14:31). Ola sine milijarde berša zaedno hem ule sa popaše hem popaše (Izr. 8:22, 23, 30). Adaleske šaj te zamislina amenge kobor but dukhandilo e Devle keda dozvolingja leskoro Čhavo te ovel mučimo hem mudardo. O Jehova doborom but mangela sa e manušen — kote so sian vklučimo tu da — so sine spremno te del ple mangle Čhave sar žrtva te šaj tut hem e javeren te ovel tumen prilika večno te živinen (Jovan 3:16; Gal. 2:20). Akaja tani i najbari pričina soske te manga e Devle.

14. Koja tani i najšukar cel so šaj te čhive tuke ko životo?

¹⁴ Tlo mangipe sprema o Jehova barilo džikote sikljovea sine sa poviše baši leste. Sigurno mangea te ove lea sa popaše akana hem zasekogaš, hem tu šaj te kere adava. Ov ljubezno pottikninela tut te radujnkere leskoro vilo (Izr. 23:15, 16). Adava šaj te kere le na samo lafencar, nego hem  postapkencar. O način sar živinea ka sikavel kaj čače mangea e Jehova (1. Jov. 5:3). Akaja tani i najšukar cel so šaj te čhive tuke ko životo.

15. Sar šaj te sikave tlo mangipe sprema o Jehova?

¹⁵ Sar šaj te sikave tlo mangipe sprema o Jehova? Prvo, agjaar so ki jekh posebno molitva ka de lafi e Jehovaske kaj ka služine samo leske (Ps. 40:8). Tegani adava so vakergjan ki molitva ka sikave le javno agjaar so ka krstine tut. Sar so kergjem lafi ki akaja statija, o krstibe tano jekh radosno hem but važno momenti ko tlo životo. Počminea jekh nevo životo, na živinea više tuke nego e Jehovaske (Rim. 14:8; 1. Pet. 4:1, 2). Akava šaj te izgledinel sar jekh bari odluka hem čače tano agjaar. Ama akaja odluka ka phravel tuke o udar bašo najšukar životo. Sar?

16. Sprema Psalm 41:12, sar o Jehova ka nagradinel okolen so koristinena pumaro životo te služinen leske?

¹⁶ O Jehova tano i najdarežlivo ličnost. Bizi razlika kobor dea leske ov sekogaš ka iranel tuke but poviše (Mar. 10:29, 30). Ov ka del tut o najinteresno, najkorisno hem najuspešno životo so postojnela, čak akana ko akava lošno sveto. Tlo krstibe tano samo početok taro jekh drumo hem ko adava drumo šaj te služine tle mangle Dadeske zasekogaš. O mangipe maškar tute hem tlo Dad ponadari da ka bajrol hem ka šaj te živine doborom kobor so ov živinela — ki celi večnost. (Čitin Psalm 41:12.)

17. So šaj te de e Jehovaske?

¹⁷ Keda dea zavet e Jehovaske hem krstinea tut isi tut i čest te de le nešto soj but skapoceno. Ov dengja tut but šukar bukja ko životo, bukja kolenge so šaj te radujne tut hem kolende so šaj te uživine. So šaj tu te de e Jehovaske iako sa so postojnela tano leskoro? Šaj te de le nešto so panda nane le, tli spremnost verno te služine leske (Jov 1:8; 41:11; Izr. 27:11). Akava tano o najšukar način sar šaj te koristine tlo životo. Čače, tlo mangipe sprema o Jehova tani i najšukar pričina soske te krstine tut.

18. Kola pučiba šaj te puče tut?

¹⁸ Dali ka krstine tut? Samo tu šaj te odgovorine ko akava pučibe. Ako na sian sigurno šaj te puče tut: „Soske adžikerava?“ (Dela 8:36). Setin tut ko trin pričine baši kolende so kergjem lafi. Prvo, mangea o čačipe hem i pravednost. Dujto, mangea e Isus Hristose. Trito hem najvažno, mangea e Jehova. Adaleske puč tut: „Dali edvaj adžikerava o dive keda sarine ka vakeren o čačipe hem ka keren adava soj ispravno? Dali mangava e Devleskoro Čhavo te ovel mlo Cari hem te džav palo leskoro primer? Dali mangava te radujnkerav e Jehova agjaar so ka služinav leske?“ Ako tle odgovorija ko akala pučiba tane oja, tegani soske te na krstine tut? Soske adžikerea? (Dela 16:33).

19. Soske šaj te ove sigurno kaj valjani te krstine tut? Vaker primer (Jovan 4:34).

¹⁹ Ako na sian sigurno dali te krstine tut razmislin baši jekh sporedba so vakergja la o Isus. (Čitin Jovan 4:34.) Primetin kaj o Isus sporedingja o keribe ple Dadeskiri volja hajbaja. Soske? O hajbe tano bašo amaro šukaripe. O Isus džanlja kaj sa so rodela amendar o Jehova tano bašo amaro šukaripe. O Jehova na mangela te kera nešto so ka kerel amenge šteta. Ama dali mangela te krstine tut? Oja (Dela 2:38). Adaleske šaj te ove sigurno kaj ako sian poslušno ki zapoved te krstine tut adava ka ovel tle šukaripaske. Isto sar so sian sigurno kaj ka uživine ko tlo omileno hajbe, agjaar šaj te ove sigurno kaj valjani te krstine tut.

20. So ka dikha ki sledno statija?

²⁰ Soske nesave panda na krstinena pe? But džene šaj ka odgovorinen: „Na sium spremno“. Točno tano kaj te de lafi e Jehovaske hem te krstine tut tani i najvažno odluka so ka ane la ko životo. Adaleske, valjani šukar te razmisline hem valjani tuke vreme hem trudo te šaj te krstine tut. Ama ako iskreno mangea te kere adava, tegani sar šaj panda akana te spremine tut? O odgovor bašo akava pučibe ka dikha ki sledno statija.