O cari o Ahav mulo. Bašo akava šungja o Ilija da. Šaj te zamislina amenge sar akava phuro proroko pipinela pli brada, džikote ko misle iranena pe leske o berša keda valjani sine te ikljol ko krajo akale lošno carea. E Ilija sine le but nevolje. O Ahav hem leskiri romni, i Jezavela, zakaninena pe sine leske, progoninena le sine hem čak mangle te mudaren le. O cari na kergja ništo te šaj te čhinavel e Jezavela te del naredba te mudaren pe but prorokija e Jehovaskere. O Ahav hem i Jezavela sine but alčna, adaleske kergje plani te mudaren jekhe nevino hem pravedno manuše, e Navuteje hem leskere čhaven. Adaleske, o Ilija vakergja e Ahaveske e Jehovaskiri poraka kolaja sine osudimo ov hem celo leskoro kher. E Jehovaskere lafija ule čače. O Ahav mulo baš sar so prorokujngja o Jehova (1. Carevite 18:4; 21:1-26; 22:37, 38; 2. Carevite 9:26).

 Sepak, o Ilija džanlja kaj ponadari da ka valjani leske istrajnost. I Jezavela sine dživdi hem panda lošno vlijajnela sine upri pli familija hem upro celo narodo. Anglo Ilija sine panda phare situacie, hem sine le panda but bukja kolenge valjani sine te sikavel ple pomošniko, e Eliseje, kova so ka nasledinel le sar proroko e Devleskoro. Ajde te dikha trin taro posledna zadače e Ilijaskere. Ka sikljova sar i vera pomožingja leske te istrajnel hem sar amen šaj te bajrara amari vera ko akala phare vremija kolende so živinaja.

 O Ohozija, o čhavo e Ahaveskoro hem e Jezavelakoro, ulo cari ko Izrael. Namesto te sikljol taro ple roditelengere greške, ov cidingja palo lengere čekorija hem postapinela sine lošno (1. Carevite 22:52). Isto sar lende, o Ohozija služinela sine e hovavne devleske, e Vaaleske. Okola so obožavinena sine e Vaale kerena sine but lošna bukja. Ko lengere hramija sine prostitucija hem čak dena sine čhaven sar žrtve. Šaj li sine nešto te čhivel e Ohozija te meninel pe hem te pomožinel e narodoske te iranel pe e Jehovaske iako but cidingje pe lestar?

 O terno gordo cari sine le bari tragedija. Ov pelo tari rešetka tari pli upruni soba hem but povredingja pe. Iako o životo leskoro visinela sine ko thav, na rodingja pomoš taro Jehova. Namesto adava, o Ohozija bičhalgja glasnikija dži ko ple dušmanja ki filistejsko diz Ekron te šaj te pučen e devle e Vaal-Zavulone dali ka sasljol. O Jehova ni najhari na sine zadovolno tari odluka akale careskiri. Ov bičhalgja jekhe angele ko Ilija. O angeli vakergja akale prorokoske te džal hem te ikljol anglo glasnikija. O Ilija bičhalgja len te iranen pe palal ko cari jekhe osuduvačko porakaja. O Ohozija but grešingja e Jehovaske soske postapingja sar te phene e Izraelcon na sine len plo Devel. O Jehova vakergja kaj o Ohozija nane nikogaš te sasljol hem te uštel tari postela (2. Carevite 1:2-4).

 Namesto te kainel pe, o Ohozija pučlja e glasnikon: „Sar izgledinela sine o manuš so alo te ikljol anglo tumende hem vakergja tumenge adala lafija?“ Ola odgovoringje leske agjaar so objasningje kobor sine ednostavna o šeja akale prorokoskere. O Ohozija odma vakergja: „Adava sine o Ilija“ (2. Carevite 1:7, 8). O Ilija maškar o manuša sine pendžardo palo ple ednostavna šeja. Akava jasno sikavela kaj ov živinela sine but ednostavno hem sine posvetimo ki služba e Devleske. O Ohozija hem leskere roditelija sine but pojavera. Ola sine alčna bašo materijalna bukja. O primer e Ilijaskoro ohrabrinela amen te živina sprema o sovet e Isuseskoro te živina ednostavno hem te koncentririna amen ko bukja soj tane najvažna (Matej 6:22-24).

 Adaleske so manglja te iranel lošnipaja, o Ohozija bičhalgja 50 vojnikon zaedno lengere zapovednikoja te astaren e Ilija. Keda arakhle e Ilija „sar bešela ko vrvo tari planina“, * o zapovedniko ko drsko način naredingja leske ko anav e careskoro te hulel tele — najverojatno te ingaren le te mudaren le. Zamislin tuke! Iako džanena sine kaj o Ilija tano „Devleskoro manuš“, akala vojnikija probingje te daravkeren le hem te zakaninen pe leske. Kobor bari greška kergje! O Ilija vakergja e zapovednikoske: „Ako sium Devleskoro manuš, neka hulel jag taro nebo hem neka gltinel tute hem tle pinda manušen!“ O Devel odma kergja nešto. Ko izveštaj ponadari pišinela: „Hem jag hulili taro nebo hem gltingja leste hem leskere pinda manušen“ (2. Carevite 1:9, 10). Adava so akala vojnikija završingje ko asavko tragično način setinela amen ko adava kaj e Jehovaske ni najhari nane sa jekh keda o javera na sikavena poštovanje sprema leskere sluge hem mrzinena len (1. Letopisi 16:21, 22).

 O Ohozija bičhalgja panda jekhe zapovedniko leskere 50 manušencar. Akava zapovedniko sine panda ponerazumno taro prvo. Ov ništo na siklilo taro adava so ulo e prvo zapovednikoske hem leskere vojnikonge, iako lengoro pravo šaj panda sine ki adaja planina. Akava zapovedniko na samo so povtoringja i naredba e prvo zapovednikoskiri hem vakergja e Ilijaske te hulel, nego čhivgja hem o lafi „sigate“. Kobor smešno! Ov hem leskere manuša našavgje pumaro životo ko isto način sar so našavgja o prvo zapovedniko ple manušencar. Panda podrsko hem glupavo sine o cari. Na sine le ni najhari čuvstvija, bičhalgja trito da puti ple manušen. Ama, akava trito zapovedniko sine razumno manuš. Ov ponizno gelo ko Ilija hem molingja le ov hem leskere manuša te na meren sar so mule okola javera zapovednikija hem vojnikija. Adaleske so sine verno sluga e Devleske, o Ilija sikavgja milost sprema lende sar so bi sikavela sine o Jehova. E Jehovaskoro angeli zapovedingja e Ilijaske te džal e vojnikoncar. O Ilija šungja le hem povtoringja e Jehovaskiri poraka baši osuda protiv akava lošno cari. Baš sar so vakergja o Jehova, o Ohozija mulo. Ov vladingja samo duj berš (2. Carevite 1:11-17).

 Sar o Ilija uspejngja te istrajnel iako okolu leste sine o manuša but inačie hem buntovnikija? Akava pučibe tano važno amenge da avdive! Dali nekogaš sian sine razočarimo keda nekoj taro tle pašutne na manglja te prifatinel nesavo sovet hem ponadari da kerela sine lošna bukja? Sar šaj te istrajne ki asavki situacija? Šaj te sikljova nešto taro than kote so o vojnikija arakhle e Ilija — „ko vrvo tari planina“. Iako našti sigurno te vakera soske o Ilija sine adathe, džanaja kaj ov sine manuš so sine le navika te molinel pe e Jehovaske. Jekh asavko dur hem mirno than sigurno dela leske sine možnost te ovel panda popaše ple mangle Devlea (Jakov 5:16-18). Isto sar o Ilija, amen da šaj redovno te odvojna vreme te šaj te molina amen e Devleske, te vikina le ko anav hem te vakera leske amare muke. Agjaar ka ovel amen pobari sila te istrajna keda o javera okolu amende postapinena nerazumno hem korkori kerena peske lošnipe.

 Alo vreme o Ilija te mukhel i zadača so dobingja la taro Devel. So kergja? Džikote ov hem o Elisej džana sine pumenge tari diz Gilgal, o Ilija vakergja e Eliseeske te ačhovel adathe. Vakergja leske kaj ov ka prodolžinel korkori dži ko Vetil, kova so sine okolu 11 kilometrija taro Gilgal. O Elisej odlučno odgovoringja leske: „Sar soj dživdo o Jehova hem sar soj dživdi tli duša, nane te mukhav tut!“ Otkeda resle ko Vetil, o Ilija vakergja e Eliseeske kaj ka džal korkori ko Erihon, kova so sine dur okolu 22 kilometrija taro Vetil. O Elisej palem bizo te mislinel dengja o isto odgovor. Akava slučingja pe o trito da puti ko Erihon, angleder te ciden te džan ki reka Jordan, koja so arakhljola sine okolu 8 kilometrija lendar. Akava da puti akava terno manuš sine rešimo te na mukhel e Ilija (2. Carevite 2:1-6).

 O Elisej sikavgja jekh but važno osobina — verno mangipe. Asavko mangipe sikavgja i Rut sprema i Noemina. Oj sine but phanli laja hem na mangela sine te mukhel la (Rut 1:15, 16). Avdive sa e Devleskere slugenge valjanela akaja osobina poviše taro bilo keda angleder. Dali amen da sar o Elisej haljovaja kobor tano važno te ovel amen akaja osobina?

 E Ilijaske sine sigurno but šukar keda dikhlja o verno mangipe ple terne amaleskoro. Adaleske so sine le asavko mangipe, o Elisej sine le čest te dikhel o posledno čudo e Ilijaskoro. Ko brego tari reka Jordan, koja so ko nesave thana sine prilično hor hem brzo, o Ilija khuvgja o pani ple proročko nametkaja. Tegani o pani delingja pe. Akava čudo dikhle le hem „pinda manuša taro proročka čhave“. Izgleda kaj ola sine grupa murša kola so dobinena sine obuka te šaj te predvodinen e narodo ko obožavibe e čačutne Devleskoro (2. Carevite 2:7, 8). O Ilija verojatno nadgledinela sine lengoro obučuvanje. Nekobor berš angleder, o Ilija mislingja kaj ov tano o edinstveno verno sluga e Devleskoro ki phuv. Ama, o Jehova nagradingja le baši leskiri istrajnost agjaar so dengja le šansa te dikhel sar sa poviše džene maškar leskoro narodo služinena e Jehovaske (1. Carevite 19:10).

 Otkeda nakhlja i reka Jordan, o Ilija vakergja e Eliseeske: „Vaker mange so mangea te kerav baši tuke angleder te ovav lendo tutar“. O Ilija džanlja kaj alo vreme te džal peske. Ov na sine ljubomorno ple poterne amaleske baši i važno zadača hem o odgovornostija so sine angli leste. Namesto adava, o Ilija sine spremno te pomožinel leske ko sekova način. O Elisej rodingja samo jekh buti taro Ilija. Ov vakergja leske: „Šaj li te dobinav duplo delo taro tlo duho?“ (2. Carevite 2:9). O Elisej na rodingja te dobinel duplo poviše sveti duh taro adava so sine e Ilija. Ov, ustvari, rodingja nasledstvo savo so dobinela sine o prvobijamo čhavo. Sprema o zakoni, o prvobijamo čhavo valjani sine te dobinel o najbaro delo, ili o duplo delo taro nasledstvo te šaj te kerel ple odgovornostija sar poglavari ki familija (5. Mojseeva 21:17). Adaleske so o Elisej valjani sine te nasledinel le sar Devleskoro proroko, ov dikhlja kaj valjani te ovel hrabro sar o Ilija te šaj te kerel pli zadača.

 O Ilija sine ponizno hem mukhlja o Jehova te odlučinel dali adava so rodingja o Elisej ka kerel. Ako o Jehova dozvolinela o Elisej te dikhel sar ov lela e phure proroko, adava ka ovel sine znako kaj adava so rodingja o Elisej ka ispolninel pe. Palo kratko vreme, džikote akala duj paše amala phirena sine hem kerena sine lafi, slučingja pe nešto but šukar! (2. Carevite 2:10, 11).

 Zamislin tuke, taro jekh puti ko nebo pojavingja pe čudesno svetlina koja so avela sine sa popaše hem popaše. Počmingje te šungjoven gromija hem silna zvukija hem taro jekh puti uli bari bavlal. Tegani dural dikhle sar nešto but svetinela hem bare brzinaja avela sprema lende. Čudime ola odvojngje pe, adalea so cidingje pe nekobor čekorija napalal hem voshitime dikhena sine ki kočija koja so svetinela sine sar te phene sine tari jag. O Ilija džanlja kaj alo vreme te džal peske. Dali uklilo ki late? O izveštaj na vakerela. Bilo sar, ov osetingja kaj nešto vazdela le naupre, upre ko vozduh, hem sine ingardo tari bari bavlal.

 O Elisej čudingja pe hem darandilo taro adava so dikhlja. Adaleske so dikhlja akava ple jakhencar, ov sine sigurno kaj o Jehova ka del le „duplo delo“ taro hrabro duho e Ilijaskoro. Sepak, ko adava momenti o Elisej sine but tažno te šaj te mislinel ko adava. Ov na džanela sine kaj džala leskoro manglo amal, hem verojatno na adžikerela sine palem te dikhel le. O Elisej vikingja: „Mo dad, mo dad! I voeno kočija e Izraeleskiri hem leskere javačija!“ Ov dikhlja sar leskoro manglo učiteli hari po hari našavgjola taro leskere jakhja. Tegani, tari žal pharavgja ple šeja (2. Carevite 2:12).

 Dali o Ilija šungja o tažno vikibe ple terne amaleskoro, čak šaj ov da mukhlja nesavi asvin džikote hari po hari uklela sine upre ko nebo? Na džanaja. Ama, ov sigurno džanlja kaj adava so sine le asavko amal pomožingja leske te istrajnel ko phare situacie. Šukar tano te sikljova taro primer e Ilijaskoro hem te oven amen amala so mangena e Devle hem mangena te keren adava so rodela lendar o Devel!

 Kote gelo o Ilija palo akava so ulo? Nesave religie sikavena kaj sine ingardo ko nebo ko Devel. Ama, adava našti te ovel. Palo but vekija, o Isus Hristos vakergja kaj nikoj na gelo ko nebo angleder leste (Jovan 3:13). Ama, ko izveštaj pišinela: „O Ilija sine vazdimo tari bari bavlal ko nebo“. Tegani, šaj pučea tut kova tano adava „nebo“ ko kova sine lendo o Ilija? (2. Carevite 2:11). Ki Biblija o lafi „nebo“ mislinela pe ko duhovno than kote so živinela o Jehova hem i atmosfera e Phuvjakiri kote soj o oblakija hem kote so letinena o ptice (Psalm 147:8). O nebo kote so sine lendo o Ilija sine o doslovno nebo so dikhaja le. So ulo palo adava?

 O Jehova ingargja ple mangle proroko ko javer than hem dengja le nevi zadača, ama akava puti ko sosedno carstvo Juda. O biblisko izveštaj sikavela kaj šaj poviše taro efta berš palo adava, o Ilija panda sine adari. Ko adava vreme ki Juda vladinela sine o lošno cari, o Joram. Ov ženingja pe e Ahaveskere hem e Jezavelakere čhajaja, so značinela kaj ko nesavo način lengoro lošno vlijanie panda sine but silno. O Jehova zapovedingja e Ilijaske te pišinel pismo baši osuda protiv o Joram. Sar so sine prorokujmo, o Joram doživingja strašno meribe. Soj panda pološno, ko krajo taro izveštaj pišinela: „Nikoj na žalinela sine pali leste“ (2. Letopisi 21:12-20).

 Kobor bari razlika sine maškar akava lošno manuš hem o Ilija! Na džanaja sar hem koga mulo o Ilija. Ama, džanaja sigurno kaj na mulo sar o Joram, baši kaste ni jekh manuš na žalingja. E Elisejeske but falinela sine leske leskoro amal, ama sigurno hem e javere verna prorokonge. O Jehova da but ceninela sine e Ilija. Akava jasno dikhela pe taro adava so okolu 1.000 berša palo adava, keda o Jehova dengja i vizija kote so o Isus meningja plo izgled, o apostolija dikhle o liko kova so prestavinela sine e Ilija (Matej 17:1-9). Dali mangea isto sar o Ilija te ovel tut vera koja so ka pomožinel tuke te istrajne ko nevolje? Tegani, ko prvo than ko životo čhiv e Devle, družin tut okolencar so mangena le hem redovno molin tut leske taro vilo. Agjaar tu da zasekogaš ka ovel tut posebno than ko e Jehovaskoro vilo!