Dža ko teksto

I BIBLIJA MENINELA ŽIVOTIJA

„Korkori ranljum mange grobo“

„Korkori ranljum mange grobo“
  • Bijando: 1978

  • Phuv: El Salvador

  • Angleder: Nasilno členi ki jekh banda

SAVI LIČNOST SIUM SINE

 „Ako čače mangea te džane bašo Devel, ponadari da proučin e Jehovaskere svedokoncar.“ Na očekujngjum te šunav akala lafija. Tegani nesavo vreme proučinava sine e Svedokoncar i Biblija. Ama, te šaj te haljoven soske iznenadingje man akala lafija, te vakerav tumenge nešto baši mande.

 Sium bijando ko Kesaltepeke, diz ko El Salvador. Me sium sine o šovto taro 15 čhave. Me roditelija trudinena pe sine te vospitinen man te ovav česno hem te poštujnav o zakoni. Osven adava, o Leonardo, isto sar o javera Jehovaskere svedokija, ponekogaš avena sine te proučina i Biblija. Ama, na dikhava sine but seriozno ko adava so sikljovava sine hem počmingjum te anav lošna odluke. Keda sine man 14 berš, počmingjum te pijav hem te drogirinav man zaedno me amalencar tari škola. Jekh po jekh, čhinavgje školujbaja hem ovena sine členija ko bande, hem me da geljum palo lengoro primer. Nakhavaja sine o vreme ki ulica, kote so silaja laja sine pare taro manuša hem čoraja sine te šaj ponadari da te pija hem te drogirina amen.

 I banda uli mange familija. Sium sine ubedimo kaj mora te ovav lenge verno. Na primer, jekh puti mo amal kova so sine drogirimo počmingja te marel pe jekhe me komšijaja. Džikote marena pe sine, mo komšija uspejngja te marel me amale hem te vikinel policija. Keda dikhljum adava, počmingjum bizo kontrola te khuvav leskoro vrda bare palkaja te šaj te terinav le te mukhel me amale. Mo komšija molinela man sine te čhinavav, ama me na mangava sine te šunav le. Phagljum sa leskere džamija hem uništingjum celo vrda.

 Keda sine man 18 berš, mli banda margja pe e policijaja. Džikote spreminava man sine te frdav račno kerdi bomba, nešto ulo hem oj eksplodiringja mange ko vas. Setinava man samo dikhljum kaj ačhiljum bizo vas, hem palo adava peljum ko nesvest. Keda osvestingjum man ki bolnica, vakergje mange kaj ačhiljum bizo mlo desno vas, kaj na šunava me desno kanea hem kaj skoro na dikhava me desno jakhaja.

 Iako sine man but povrede, keda mukhle man tari bolnica, palem irangjum man ki banda. Ama, kratko palo adava astargje man hem phanle man ko zatvor. Adari mle vrske e bandaja ule panda pozorale. Po celo dive siem sine zaedno — taro sabaluko, keda pušinaja sine i prvo marihuana, pa sa džikote na pašljovaja sine.

SAR I BIBLIJA MENINGJA MLO ŽIVOTO

 Keda sium sine ko zatvor, posetingja man o Leonardo. Džikote keraja sine lafi, ov sikavgja ki mli tetovaža ko desno vas hem pučlja man: „Džanea li so značinena akala trin tetovirime točke?“ „Sar na“, vakergjum. „Seks, droga hem rokenrol.“ Ama, o Leonardo vakergja mange: „Grešinea. Ola značinena bolnica, zatvor hem meribe. Više sian sine ki bolnica, a akana sian ko zatvor. Džanea soj tano ko redo“.

 Akala lafija pogodingje man ko vilo. Ko pravo sine. Adalea sar živinava sine, korkori randava mange sine grobo. O Leonardo nudingja mange te proučinel mancar i Biblija, hem me prifatingjum. Adava so doznajngjum latar pottikningja man te kerav promene ko mlo životo. Na primer, i Biblija vakerela kaj „o lošno društvo ruminela o šukar navike“ (1. Korinkjanite 15:33). Adaleske, i prvo buti so valjani sine te meninav la sine o društvo. Tari adaja pričina čhinavgjum te khedav man e bandaja hem namesto adava počmingjum te džav ko sostanokija e Jehovaskere svedokongere so ikerena len sine ko zatvor. Ko jekh taro adala sostanokija zapoznajngjum man jekhe javere zatvorenikoja, kova so vikinela pe sine Andres hem kova so krstingja pe ko zatvor. Ov vikingja man te beša zaedno džikote haja sabaluko. Ottegani čhinavgjum mo dive te počminav le marihuanaja. Namesto adava, me hem o Andres sekova sabaj keraja sine lafi zaedno bašo jekh biblisko stiho.

 O členija tari banda odma primetingje o promene ki mande. Adaleske jekh taro glavna vakergja kaj mangela te kera lafi. But darandiljum. Na džanljum so ka kerel mange keda ka phenav leske so mangava te kerav, soske tano but pharo te ikljovel pe tari banda. Ov vakergja mange: „Dikhaja kaj više na avea te khede tut amencar nego džaja ko sostanokija e Jehovaskere svedokongere. So planirinea te kere?“ Vakergjum leske kaj mangava te prodolžinav te proučinav i Biblija hem te meninav o način sar živinava. But iznenadingjum man keda vakergja mange kaj i banda ka poštujnel man ako čače sikavava kaj mangava te ovav e Jehovaskoro svedoko. A palo adava vakergja: „Ako čače mangea te džane bašo Devel, ponadari da proučin e Jehovaskere svedokoncar. Očekujnaja kaj ka čhinave te kere lošna bukja. Čestitinava tuke. Tu sian ko čačutno drumo. E Jehovaskere svedokija čače šaj te pomožinen tuke. Me proučinava sine i Biblija lencar ko SAD, hem nesave tari mi familija tane e Jehovaskere svedokija. Ma dara — samo angle!“ Panda osetinava sine dar, ama tari javer strana sium sine but bahtalo. Blagodaringjum man e Jehovaske ki mande. Osetingjum man sar čirikli mukhli taro kafezi! Tegani haliljum so manglja o Isus te vakerel e lafencar: „Ka džanen o čačipe, hem o čačipe ka oslobodinel tumen“ (Jovan 8:32).

 Sepak, nesave taro mle purane amala čhivena man sine ko iskušenie te lav droga. Mora te vakerav kaj nekobor puti peljum ko adava iskušenie. Ama, sar so nakhela sine o vreme hem palo but iskrena molitve konečno uspejngjum te ikljovav ko krajo mle lošna navikencar (Psalm 51:10, 11).

 Keda ikliljum taro zatvor, but džene mislingje kaj ka iranav man ko mlo purano životo. Ama, na sine ko pravo. Namesto adava, akana but puti iranava man ko zatvor te šaj te vakerav e javere zatvorenikonge bašo adava so sikliljum tari Biblija. Ko krajo, mle purane amala uveringje pe kaj meningjum man. Ama, žalno tano adava so mle purane dušmanja na mislingje agjaar.

 Jekh dive, džikote sium sine ki služba jekhe phralea, taro jekh puti opkružingje amen jekh grupa manuša so sine len oružje. Ola sine členija tari jekh purani banda koja so protivinela pe sine amenge, hem mangle te mudaren man. O phral so sine mancar ljubezno, ama hrabro objasningja lenge kaj na sium poviše členi ki banda. Ko adala momentija, trudinava man sine te ačhovav smirimo. Otkeda margje man hem predupredingje man te na džav palem ko adava than, cidingje o oružje hem mukhle amen te dža amenge. I Biblija čače meningja mlo životo. Angleder ka trudinav man sine te iranav lenge lošnipaja. Ama akana sium poslušno ko sovet taro 1. Solunjanite 5:15, kote so phenela: „Pazinen nikoj nikaske te na iranel bašo lošnipe lošnipaja, nego sekogaš trudinen tumen te keren šukaripe jekh jekheske hem sa e javerenge“.

 Otkeda uljum e Jehovaskoro svedoko, trudinava man sine te ovav česno manuš iako adava na sine sekogaš lokhe. Sepak, šaj sine te kerav adava soske pomožingje man o Jehova, o sovetija taro leskoro Lafi hem i poddrška taro mle neve amala. Nikogaš poviše na mangava te iranav man ko adava so kerava sine angleder (2. Petrovo 2:22).

MLO ŽIVOTO AKANA

 Sium sine nasilno hem but holjamo manuš. Sigurno sium kaj akana nane sine te ovav dživdo ako ponadari da džava sine ko adava lošno drumo. Adava so sikliljum tari Biblija meningja man taro koreno. Pomožingja mange te čhinavav mle lošna navikencar. Sikavgja man te živinav ko mir mle purane dušmanencar (Luka 6:27). Osven adava, akana isi man amala kola so pomožinena mange te oven man šukar osobine (Izreki 13:20). Sium but bahtalo hem isi man smisla ko životo, agjaar so služinava e Jehovaske, o Devel so sine spremno te prostinel mange bašo sa o lošna bukja so kerava sine porano (Isaija 1:18).

 Ko 2006 berš, sium sine ki jekh posebno škola baši obuka bašo hristijanja so nane ko brako. Nekobor berš palo adava, ženingjum man jekhe but šukar romnjaja, hem akana isi amen jekh čhaj. Akana nakhavava but vreme te sikavav e javeren bašo bibliska načelija so pomožingje mange ko životo. Isto agjaar, služinava sar starešina ko mlo sobranie, hem trudinava man te pomožinav e ternenge te na keren o greške so kergjum len me ko lengere berša. Namesto te randav mo grobo, akana dava mandar sa te dobinav o večno životo kova so vetinela le o Devel ki Biblija.