1-2. (a) Sar o Beng hovavi e manušen? (b) So ka dikha ko akava članko?

O BENG, kase i Biblija phenela soj tano „dad ando hovajbe“, hovavi e manušen pana kotar vreme ked živindže o Adam hem i Eva (Jov. 8:44). Disave kotar oljese hovajba tane o hovavno sikljovibe ando meribe hem ando dživdipe palo meribe. Kotar akala sikljoviba ulje but običaja. Odoljese but amare phralja hem phenja ked nekas našaljena, valjani but te borinen pe te šaj oljengi vera te ačhol zoralji (Jud. 3).

² Ako hem tu ka ove ki asavki situacija, so šaj te pomožini tut hrabro te branine e biblijako sikljovibe odoljestar so ovela e manušencar ked merena? (Efe. 6:11). Sar šaj te utešine hem te ohrabrine te phralje ja te phenja ked avera rodena oljendar te učestvujinen ko disave običaja kola o Devel na mangela? Ko akava članko ka dikha disave savetija kotar e Devljeso Lafi. Najangljeder ka dikha so i Biblija phenela so ovela e manušencar ked merena.

3. So ulo palo prvo hovajbe?

³ E Devljesi namera na hine o manuša te meren. Ama te šaj te živinen večno, o Adam hem i Eva valjandže te šunen e Jehova kova dindža ljen jekh lokhi zapovest : „Ando kaš pendžaribase o šukar hem o lošno ma te has oljestar, sose odova dive ked ka has oljestar, sigurno ka mere“ (1. Moj. 2:16, 17). Tegani o Beng počmindža te čerel problemija. Ov prekalo sap vačerdža e Evače: „Sigurno na ka meren.“ Nažalost, i Eva verujindža ko odova hovajbe. Ljelja odova plod, a palo odova hem o Adam ljelja (1. Moj. 3:4, 6). Adžahar  o greh hem o meribe počmindže te oven deo kotar amaro dživdipe (Rim. 5:12).

4-5. Sar o Beng nastavindža te hovavi e manušen?

⁴ Sar so phendža o Devel, o Adam hem i Eva mulje tane. Ama o Beng na ačhilo ko odova. Sar dželo o vreme ov smislindža hem avera hovajba kotar meribe. Jekh oljendar tano so ked e manušeso telo merela, jekh deo kotar odova manuš nastavini te živini, šaj sar duh. Dži avdisutno dive ov hovavi e manušen adžahar so koristini razna hovajba (1. Tim. 4:1).

⁵ Sose but manuša verujinena ko odova? O Beng džanela sar amen osetinaja amen sebepi o meribe, hem odova so džanela amendar ov koristini te hovavi amen. Odoljese so hijam stvorime te živina večno, amen na mangaja te mera (Vač. 3:11). O meribe tano amaro najbaro dušmani (1. Kor. 15:26).

6-7. (a) Da li o Beng uspindža te garavi o čačipe ando meribe? Objasnin. (b) Sar o čačipe andi Biblija oslobodini amen kotar dar ando meribe?

⁶ Ama iako o Beng manglja te garavi o čačipe ando meribe, ov na uspindža ko odova. Isi but manuša kola džanena hem vačerena odoljestar so i Biblija phenela so ovela e manušencar ked merena hem andi nada e muljendže (Vač. 9:5, 10; Čer. 24:15). Odova čačipe dela amen uteha hem oslobodini amen andi dar odoljestar so ovela e manušencar ked merena. Na primer, amen na daraja so o mulje šaj te čeren amendže diso lošno, a niti daraja so oljendže ka desini pe diso lošno. Amen džanaja so on nikase našti te čeren lošnipe. Oljengo stanje šaj te uporedina sojbaja (Jov. 11:11-14). Isto adžahar, amen džanaja so o mulje na džanena so o vreme nakhela. Ked ka uskrsninen, čak hem okola so vekonencar hine mulje ka ovel ljen osećaj samči so nakhlja jekh trenutko.

⁷ Tu sigurno složineja tut so o čačipe so ovela e manušencar ked merena tano jasno, jednostavno hem logično. Kobor tano averčhane kotar e Bengese hovajba kola buninena amen! Uzo odova so hovavi e manušen, o Beng vačerdža hovajba hem ando amaro Stvoritelj. Te šaj pošukar te haljova kobor bari šteta o Beng čerdža, ka dikha nekobor pučiba: Sar o Beng vačerdža hovajbe ando Jehova? Sar odola hovajba utičindže upro manuša te mislinen so nane potrebno te verujinen ki e Isusesi otkupno žrtva? Sar odola hovajba čerdže o manuša te ovel ljen pobari patnja hem dukh?

8. Sar so pisini ko Jeremija 19:5, sar e Bengese hovajba ladžačerena e Devlje?

⁸ E Bengese hovajba kotar mulje ladžačerena e Jehova. Jekh kotar odova hovajbe tano so o mulje mučinena pe ki jag (pakao). Asavke sikljoviba ladžačerena e Devlje! Sar odova? Mothovena e Devlje kova tano pherdo mangipe, sar dijekh kova tano bizo vilo, a ustvari baš asavko tano o Beng (1. Jov. 4:8). Sar osetineja tut sebepi odova? Soj tano pana považno, sar o Jehova osetini pe? Ov mrzini ked neko tano bizo vilo. (Čitinen Jeremija 19:5.)

9. Sar e Bengese hovajba utičinena upro manuša te verujinen so na valjani oljendže e Isusesi žrtva kolatar pisini ko Jovan 3:16 hem 15:13?

⁹ E Bengese hovajba ando mulje utičinena upro manuša te mislinen so nane potrebno te verujinen ki e Isusesi otkupno žrtva (Mat. 20:28). Jekh aver e Bengeso hovajbe tano so o manuša isi ljen besmrtno duša (niked našti te meren). Ako bi odova ovela čače, tegani svako bi živini večno. O Isus na bi valjani te del po dživdipe sar žrtva te šaj amen te ovel amen večno dživdipe. Ama, ma bistri so e Isusese žrtvaja hine mothovdo najbaro mangipe premalo manuša. (Čitinen Jovan 3:16; 15:13.) Zamislin so o Jehova hem oljeso Čhavo mislinena ando odola sikljoviba kola phenena so asavko baro poklon nane vredno!

10. Sar e Bengese hovajba čerena o manuša te ovel ljen pobari dukh hem patnja?

¹⁰ E Bengese hovajba čerena o manuša te ovel ljen pana pobari dukh hem patnja. Disavo puti e roditeljendže koljendar mulo o čhavoro phenena so ljelja lje o Devel, odoljese so šaj valjani ljese jekh anđeo ko nebo. Da li akava hovajbe smanjini ja barjačeri oljengi dukh? O hovavno sikljovibe ando pakao koristindža pe sar opravdanje e mučibase, sar soj tano te tharen pe dživde o manuša kola protivindže pe e crkvače, sebepi odova so sikavi. Sar so pisini ki jekh knjiga andi špansko inkvizicija, disave inkvizitorija mislindže so e manušen kola na složindže pe odoljeja so sikavi i crkva (jeretikija) dena ljen prilika te „okusinen o večna muke ko pakao“, sebepi odova šaj ka kajinen pe angljeder te meren hem adžahar ka izbeginen i kazna. Ko but Phuvja o manuša smatrinena so mora te obožavinen e manušen kola mulje oljendar, te mothoven oljendže čast hem te roden oljendar blagoslov. Avera čerena odova sebepi te na čeren ljendže lošnipe. Nažalost, o verovanja kola temeljinena pe ko e Bengese hovajba na utešinena e manušen. Odola hovajba čhivela ljendže nepotrebno briga hem dar.

11. Sar šaj i familija hem o amala te čhiven amen te na šuna e Devljeso Lafi?

¹¹ O mangipe premalo Devel hem premalo oljeso Lafi dela amen snaga te ova ljese poslušna čak ked amari familija hem amare amala, kola mangena amendže šukar, čhivena amen zorjea te učestvujina ko običaja kola nane biblijska. On šaj pokušinena te čeren amen te osetina amen krivo adžahar so šaj vačerena, so na mangaja niti na poštujinaja odolje kova mulo. Šaj te phenen so sebepi amaro ponašanje o mulje ka čeren lošnipe e dživdendže. Sar šaj te branina odova so i Biblija vačeri? Te dikha disave biblijake načelija kola šaj te pomožinen amen.

12. Kola tane disave običaja ando mulje kola nane biblijska?

¹² Ov odlučno te na učestvujine ko običaja kola nane biblijska (2. Kor. 6:17). But manuša ko jekh narodo ko Karibi, verujinena  so palo odova so o manuš merela, oljeso duho nastavini te živini te šaj te kaznini okoljen kola hine lošna premalo oljeste. Ki jekh knjiga pisini so o duh šaj „ka čerel pharipa sa e manušendže ko odova than.“ Ki Afrika tano običaj te učharen pe o ogledalija ko čher kaj živindža odova manuš so mulo hem o slike te irinen pe premalo zido. Sose čerela pe odova? Disave mislinena so o mulje na isminena te dikhen kokri pes! Sar e Jehovase sluge, amen sigurno na učestvujinaja ko bilo save običaja kola avena kotar e Bengese hovajba! (1. Kor. 10:21, 22).

13. Sar so pisini ko Jakoveso 1:5, so šaj te čere ako na džaneja diso u vezi nesavo običaj?

¹³ Ako na džaneja so te čere u vezi nesavo običaj, tegani molin tut e Jehovase hem rode oljestar mudrost. (Čitinen Jakoveso 1:5.) Palo odova proučin amare publikacije. Ako tano potrebno, vačer e starešinencar ki tiklji skupština. On na ka phenen tuče so te čere, ama šaj te mothoven tuče disave biblijake načelija, sar soj tane akala koljendar vačeraja ko akava članko. Adžahar vežbineja tiklji sposobnost te haljove hem odoja sposobnost ka pomožini tut te šaj te razlikujine o šukar ando lošno (Jevr. 5:14).

14. Sar šaj te cida amen odoljestar te na spotaknina nekas?

¹⁴ „Sa čeren e Devljese ki slava. Ma oven uzrok kotar spoticanje“ (1. Kor. 10:31, 32). Ked odlučinaja da li ka učestvujina ko nesavo običaj, valjani te razmislina sar amari odluka ka utičini upro averengi savest, posebno ko amare phralja hem phenja. Amen nikako na bi mangaja neko sebepi amaro te spotaknini pe! (Mar. 9:42). Isto adžahar, na bi mangaja te uvredina okoljen kola nane e Jehovase svedokija. O mangipe ka podstaknini amen te mothova oljendže poštovanje dži vačeraja oljencar. Odoljeja mothovaja čast e Jehovase. Na bi ovela mudro te raspravina amen oljencar ja te mara ljendže muj sebepi oljenge običaja. Ma bistri so o mangipe isi lje bari snaga! Ako mothovaja mangipe hem poštovanje, šaj odoljeja ka kovljačera o vilo okoljengo so protivinena pe.

15-16. (a) Sose tano mudro te phene averendže ko so verujineja? Vačer jekh primer. (b) Sar šaj te primenina e Pavlese lafija kotar Rimskonendže 1:16?

¹⁵ Vačer averendže so hijan e Jehovaso svedoko (Isa. 43:10). Ako neko ki tiklji familija merela, tegani tiklji familija ja o komšije šaj but te holjanen sose na  učestvujineja ko disave običaja. Ka ovel polokho te ikljove ko krajo akala situacija ako objasnineja ljendže angljeder ko so verujineja. O Fransisko, kova živini ko Mozambik, pisindža: „Ked mi romni i Karolina hem me počmindžam te pendžara o čačipe, phendžam amare familijače so više na ka obožavina e muljen. Amari odluka hine ko ispit ked mulji e Karolinaki phen. O običaj ko odova than tano te nandžari pe o manuš kova mulo. Palo odova jekh andi familija valjani trin dive te sovel ko odova than kuri čhordža pe o pani kaj nadžardže e mulje. Odova običaj čerela pe te šaj te smirini pe o duh e manušeso kova mulo. E Karolinaki porodica adžičerdža olatar te čerel odova običaj.“

¹⁶ So čerdže o Fransisko hem oljesi romni? Ov phendža: „Odoljese so mangaja e Jehova hem mangaja te šuna lje, na mangljam te čera odova običaj. Olaki familija but holjandža. Krivindže amen odoljese so na poštujinaja e muljen hem phendže so više na ka aven koro amende hem na ka pomožinen amen. Amen angljeder objasnindžam ko so verujinaja hem odoljese na raspravindžam amen oljencar dži hine holjame. Disave kotar amari familija branindže amen adžahar so phendže so već objasnindžam angljeder ko so verujinaja. Sar nakhlja o vreme, i familija smirindža pe hem ulji šukar premalo amende. Čak disave oljendar alje koro amende te roden e biblijaki literatura.“ Niked na valjani te ladža kotar odova ko so verujinaja ja te ladža te branina o čačipe ando odova so ovela e manušencar ked merena. (Čitinen Rimskonendže 1:16.)

17. So ka pomožini amen te ova „šukar amal“ e phraljendže ja e phenjendže kola isi ljen dukh?

¹⁷ Ked amaro phral ja phen našalji nekas, de sa tutar te ove „šukar amal [kova] ovela phral ko phare dive“ (Godž. 17:17). Sar ki odija situacija šaj te ove „šukar amal“, posebno ako amare phraljen ja phenjen zorjea čhivena te čeren disavo običaj kova nane biblijsko? Te dikha duj biblijake načelija kola valjani te ičera ki godi ked utešinaja okoljen so isi ljen dukh.

18. Sose o Isus rundža hem so sikljovaja oljestar?

 ¹⁸ „Roven okoljencar kola rovena“ (Rim. 12:15). Šaj na džaneja so te vačere okoljese kova našaldža nekas kas manglja. Disavo puti amare asva vačerena pobuter kotar amare lafija. Ked e Isuseso amal o Lazar mulo, i Marija, i Marta hem avera hine ljen bari dukh sebepi so našaldže pe phralje hem pe amalje. Štar dive palo odova, ked o Isus reslja, hem ov rundža iako džandža so ka uskrsnini e Lazare (Jov. 11:17, 33-35). Odova so o Isus rundža mothovi sar o Jehova osetindža pe odoljese so o Lazar mulo. Odoljestar dičhilo hem kobor o Isus manglja e Lazarese familija. Odova sigurno utešindža e Marija hem e Marta. Isto adžahar, ked disavo phral ja phen osetini so mothovaja mangipe hem briga, tegani ov džanela so nane kokri nego oljeja tane oljese manglje amala.

19. Sar šaj te primenina o načelo kotar Vačerutno 3:7 ked utešinaja e phralje ja e phenja?

¹⁹ „Vreme ked čutini pe hem vreme ked vačeri pe“ (Vač. 3:7). Pana jekh način sar šaj te utešina e phralje ja e phenja tano te šuna ljen. Mukh lje te vačeri sa so isi lje ko vilo hem ma uvredin tut ako phenela diso so nane ko than (Jov 6:2, 3). Šaj isi lje dodatno stres sebepi so oljesi familija koja na služini e Jehovase čhivela olje te čerel diso so nane šukar. Molinen tumen zajedno. Roden okoljestar „kova šunela o molitve“ te del lje snaga hem mir (Ps. 65:2). Ako tani i situacija šukar, čitinen i Biblija zajedno. Ja čitinen disavo članko kotar amare publikacije sar soj tano disavo ohrabrujućo iskustvo.

20. So ka dikha ko aver članko?

²⁰ Amen hijam but zahvalna sebepi so džanaja o čačipe kotar mulje hem so isi šuži nada sa okoljendže kola tane ko grobija! (Jov. 5:28, 29). Odoljese, amare lafencar hem odoljeja so čeraja valjani te branina o čačipe andi Biblija hem te vačera averendže odova čačipe ked god isi amen prilika. Ko aver članko ka vačera kotar spiritizam. Odova tano pana jekh način sar o Beng ičeri e manušen ki duhovno tama. Isto adžahar, ka dikha sose valjani te cida amen kotar običaja hem zabava koja tani povezimi odola Bengese zamkaja.