Dža ko sadržaj

Dža ko sadržaj

ČLANKO PROUČIBASE 31

Amen „na predajinaja amen“

Amen „na predajinaja amen“

Odoljese na predajinaja amen (2. KOR. 4:16)

DŽILI 128 Istrajmo do kraja

SOSTAR KA VAČERA *

1. So valjani o hrišćanja te čeren te šaj te završinen i trka e dživdipase?

O HRIŠĆANJA tane ki trka e dživdipase. Da li počmindžam te prasta akana ja beršencar prastaja, sare amen valjani te prasta sa dži na završinaja i trka. O savet kova o apostol Pavle dindža e hrišćanendže ko Filipi, podstaknini amen te istrajina ki akija trka. Ked o Filipljanija dobindže e Pavleso ljil, disave oljendar beršencar služindže e Jehovase. On već hine verna, ama o Pavle setinčerdža ljen so valjani te oven istrajna hem ponodri te služinen e Jehovase. Ov manglja te oponašinen oljeso primer hem te prastan „premalo cilj“ (Fil. 3:14).

2. Sose o savet kova o Pavle dindža e hrišćanendže ko Filipi hine ko pravo vreme?

2 O Pavle ko pravo vreme dindža o savet e phraljendže ko Filipi. Ki odija skupština, kotar početko amare phralja doživindže baro progonstvo. Ko 50. berš ki nevi era, e Pavlese hem e Silase o Devel phendža te nakhen ki Makedonija. Adžahar, on dželje ko Filipi te propovedinen o šukar haberi (Dela 16:9). Odothe arakhlje jekhe romnja, e Lidija, koja „šundža”, a „o Jehova phravdža olako vilo te prihvatini“ o šukar haberi (Dela 16:14). Palo odova, oj hem okola so živindže ko olako čher krstindže pe. Ama, o Beng na hine bibučako. O manuša ki diz igardže e Pavle hem e Sila anglo e dizjake poglavarija hem optužindže ljen so on duj čerena bare problemija. Odoljese, o Pavle hem o Sila hine marde, phanlje hem palo odova paldindže ljen kotar i diz (Dela 16:16-40). Da li on predajindže pe? Na, niked! Ama, so čerdže o phralja hem o phenja ki nevi skupština? On tane but baro primer, odoljese so hem on hine istrajna. O primer kova o Pavle hem o Sila mothovdže but zorjačerdža ljen.

3. So o Pavle haljilo hem ko kola pučiba ka dobina odgovor?

3 O Pavle hine odlučno te istrajini (2. Kor. 4:16). Ov haljilo so ako mangela te ačhol verno e Jehovase celo poklo dživdipe, na valjandža te bistrel po cilj. So šaj te sikljova kotar o Pavle? Sar o iskustvija kotar o verna phralja hem phenja mothovena so šaj te istrajina iako isi amen problemija? Hem sar i nada pomožini amen niked te na predajina amen?

SAR KORISTINI AMENDŽE E PAVLESO PRIMER

4. Sar o Pavle čerdža pi služba iako hine phanlo?

4 Razmislin, so o Pavle sa čerdža ked pisindža e hrišćanendže ko Filipi. Ov hine ko Rim, phanlo ko jekh čher. Naštindža te džal avri te propovedini. Ama, propovedindža okoljendže so alje te posetinen lje hem pisindža o ljila e skupštinendže, kola hine dur. Hem avdije, nesave hrišćanja sebepi poklo sastipe našti te ikljon ando čher te propovedinen. Ama, propovedinena okoljendže so avena koro ljende. Avera pisinena ljila e manušendže ko područje.

5. Premalo Filipljanima 3:12-14, so pomožindža e Pavlese te istrajini ki piklji trka?

5 O Pavle na dozvolindža ni o šukar ni o lošna buča kola čerdža te ciden lje ando Jehova. Ov phendža so morandilo te bistrel odova so hine hem trudindža pe te dobini odova soj tano anglo ljeste, te šaj te istrajini ki piklji trka (Čitinen Filipljanima 3:12-14.) So hine o buča kola šajindže te ciden e Pavle ando Jehova? Sar prvo, angljeder so ulo hrišćanin o Pavle hine but uspešno. Ama, oljese odola buča na hine vredna (Fil. 3:3-8). Sar dujto, angljeder ov progonindža e hrišćanen hem sebepi odova i krivica šaj hine te hal olje, ama ov na mukhlja odola osećanja te čhinaven lje te služini e Jehovase. Sar trito, na mislindža so odova so već čerdža ki pi služba tano dovoljno. O Pavle but čerdža ki služba, iako hine phanlo hem mardo. Jekh puti manglje barencar te mudaren lje, doživindža o brodolom, a disavo puti na hine lje so te hal ni so te uravi (2. Kor. 11:23-27). Ama, so god ulo ljese, kobor god buča čerdža ja kobor god hine ljese pharo, o Pavle džandža so ov hem ponodri ka služini e Jehovase. Amen valjani te čera isto sar ov.

6. Kola tane disave buča so hine palo amende kola valjani te bistra?

6 Sar šaj amen sar o Pavle te bistra o buča kola tane palo amende? Disavendže hem avdije tano pharo odoljese so angljeder čerdže diso lošno. Tegani, šukar bi ovela pohor te proučina o teme kola vačerena kobor tani vredno e Hristesi otkupno žrtva. Ked proučinaja, hor razmislinaja hem molinaja amen, šaj te cida o pharipe kova i krivica čerdža ano amende. O Jehova već oprostindža amare grehija. Nane ni jekh razlog kokri amen te kaznina amen. So šaj pana te sikljova kotar o Pavle? Disave mukhlje pi buti koja šajindža te čerel ljen barvalje, te šaj te čeren pobuter ki služba e Jehovase. Tegani, sar šaj te bistra o buča kola tane palo amende hem te na manga o buča kola hine amen? (Br. 11:4-6; Prop. 7:10). O buča kola tane palo amende šaj te ovel sa so čerdžam angljeder ki služba e Jehovase ja o kušnje kola anglal nakhljam. Ked razmislinaja sar o Jehova blagoslovindža amen hem pomožindža amen angljeder, odova pašačeri amen amare Dadese. Ama, na mangaja te ova zadovoljna kokri amencar, adžahar so ka mislina so već dovoljno čerdžam e Jehovase (1. Kor. 15:58).

Ki trka e dživdipase, na mangaja te mukha nisose te cidel amen hem te bistra amaro cilj (Dikh o 7. odlomko)

7. Premalo 1. Korinćanima 9:24-27, so valjani te čera te pobedina ki trka e dživdipase? Vačer jekh primer.

7 O Pavle but šukar haljilo so značinena e Isusese lafija: „Den sa tumendar“ (Luka 13:23, 24). Sar o Hrist, hem ov džandža so valjani but te trudini pe. Odoljese, ov uporedindža o dživdipe ando jekh hrišćanin jekhe trkaja (Čitinen 1. Korinćanima 9:24-27.) Jekh trkači tano usredsredimo ko cilj hem na mukhela nisose te cidel oljesi pažnja. Na primer, i trka šaj te ovel ko drumo kuri isi but prodavnice hem avera buča kola šaj te ciden i pažnja kotar trkačija. Da li mislineja so jekh trkači ka terdžol uzi prodavnica te dikhel so isi andre? Na, ako mangela te pobedini! Ki trka e dživdipase, hem amen na isminaja te mukha bilo so te cidel amari pažnja. Ako amaro cilj tano anglo amende hem ako daja sa amendar sar o Pavle, tegani i nagrada ka ovel amari!

SAR TE SLUŽINA E JEHOVASE IAKO ISI AMEN PROBLEMIJA?

8. Ando kola trin problemija ka vačera?

8 Akana ka dikha kola trin problemija šaj te obeshrabrinen amen. Sar prvo, ked adžičeraja diso te ispunini pe, a odova na ovela. Sar dujto, ked više na hijam odobor zoralje sebepi so phurjovaja. Sar trito, ked amare problemija but trajinena. Amen šaj averendar but te sikljova sar te ikljova ko krajo akalje problemencar (Fil. 3:17).

9. Sar šaj te utičini upro amende ked odova so adžičeraja na ovela?

9 Ked adžičeraja diso te ispunini pe, a odova na ovela. Amen isi amen nada so sa so o Jehova phendža ka ovel. Ked o Avakum phendža so jedva adžičeri o Jehova te čhinavi o lošnipe ki Juda, o Jehova phendža oljese „adžičer“ (Avak. 2:3). Ama, ked dičhola amendže so o buča kola adžičeraja te oven, na ispuninena pe, tegani šaj te našala amari revnost. Šaj te ova but obeshrabrime (Posl. 13:12). Odova ulo 1914. berš. Tegani, disave pomazime hrišćanja mislindže so ka džan ko nebo. Ama, ked odova na ulo, sar on borindže pe?

O Rojal hem i Perl Spac služindže verno e Jehovase but berša, iako oljengi nada na ispunindža pe 1914. (Dikh o 10. odlomko)

10. So čerdža jekh bračno par ked na ispunindža pe odova so adžičerdže?

10 Akana ka dikha o primer ando duj verna hrišćanja kola pobedindže asavko obeshrabrenje. Ko 1908. berš, ked hine lje 20 berš o phral Rojal Spac, krstindža pe. Ov hine uverimo so pana hari ka džal ko nebo. Ked 1911. berš, pučlja e Perla te ovel oljesi romni, ov phendža olače: „Tu džaneja so ka ovel ko 1914. berš. Ako mangeja te la amen, pošukar odova te čera so posig!“ Ked na dželje ko nebo ko 1914. berš, da li on odustajindže kotar oljengi trka e dživdipase? Na, odoljese so oljendže ko prvo than na hine samo te džan ko nebo, već verno te služinen e Devljese. On hine odlučna istrajno te prastan piklji trka. Hem čače, o Rojal hem i Perl, istrajno hem verno služindže sa dži hine dživde. Verovatno hem tu jedva adžičereja o vreme ked o Jehova ka cidel i ladž kotar poklo nav, ked ka mothovi so oljeso način sar vladini tano najšukar hem ked ka ispunini sa odova so phendža. Ov sigurno so sa odola buča ka oven ko vreme kova o Jehova odredindža. Dži tegani, hem ponodri služin e Jehovase hem niked ma ov obeshrabrimo odoljese so but adžičereja.

Hem ko phure berša, o Artur Sekord (i slika levo) manglja te del poklo najšukar e Jehovase (Dikh o 11. odlomko)

11-12. Sose šaj verno te služina e Jehovase iako na hijam zoralje sar angljeder? Vačer jekh primer.

11 Ked više na hijam zoralje sebepi so phurjovaja. Okoljese kova prastala valjani bari snaga. Ama, amendže na valjani bari fizičko snaga te šaj te ova verna hem revna ki služba e Jehovase. But okoljendar kola više nane zoralje hem ponodri mangena te den e Jehovase najšukar so šaj (2. Kor. 4:16). Ka dikha o primer ando amaro phral, o Artur Sekord. * Ked hine lje 88 berš, dži tegani već 55 berš služindža ko Betel. Ama, tegani na hine zoralo hem na hine lje šukar sastipe. I medicinsko sestra, koja tani amari phen, alji uzalo oljeste, dikhlja lje hem phendža oljese: „Phrala Sekord, but čerdžan ki služba e Jehovase“. Ama, e Arturese na hine ko prvo than odova so čerdža angljeder. Ov dikhlja la hem asandoj phendža lače: „Ja, adžahar tano. Ama, sa so čerdžam angljeder nane više važno. Važno tano so čeraja akana te ačhova verna“.

12 Možda but berša služineja e Jehovase hem sebepi toklo sastipe našti te čere odobor sar angljeder. Ako tano adžahar, ma ov obeshrabrimo. Ov uverimo so o Jehova cenini sa so angljeder čerdžam ki služba oljese (Jevr. 6:10). Ma te bistre so odova so čeraja e Jehovase, na mothovi kobor amen mangaja lje. Kobor tano baro amaro mangipe, mothovi o ispravno stav kova isi amen hem odova so čeraja sa so šaj (Kol. 3:23). O Jehova džanela so amen šaj hem so amen našti hem na rodela amendar pobuter nego so šaj te da (Mar. 12:43, 44).

O Anatolij hem i Lidija Melnik ačhilje verna hem istrajna iako hine ljen but problemija (Dikh o 13. odlomko)

13. Sar o iskustvo kotar Anatolij hem i Lidija ohrabrini amen verno te služina e Jehovase iako nakhljam but problemija?

13 Ked amare problemija but trajinena. Disave e Jehovase sluge beršencar hine ko problemija hem ko progonstvija. Amaro phral, o Anatolij Melnik, * hine lje 12 berš ked astardže oljese dade, phanlje lje hem paldindže lje ko Sibir, 7 000 km dur kotar oljesi porodica ki Moldavija. Berš dive palo odova, o Anatolij, oljesi daj hem oljeso papo hem i baba, hine paldime ko Sibir. Sar dželo o vreme, šajindže te ikljon kotar oljengo gav hem te džan ko sastankija ko aver gav kova hine dur 30 km, a hine but šudro hem baro iv. Palo odova, o phral Melnik, hine phanlo trin berš, dur kotar oljesi romni, i Lidija, hem kotar oljengi čhaj koja tegani hine la jekh berš. Iako hine ljen sa odola problemija, o Anatolij hem oljesi porodica ačhilje verna e Jehovase. Akana o Anatolij isi lje 82 berš hem služini ko Odbor podružnice ki Centralno Azija. Isto sar o Anatolij hem i Lidija, hem amen šaj te da sa amendar ki služba e Jehovase hem te ačhova istrajna sar so hijam lje angljeder (Gal. 6:9).

IČER KI GODI TIKLJI NADA

14. So valjandža te čerel o Pavle te šaj te ljel piklji nagrada?

14 O Pavle hine uverimo so ka resel dži ko poklo cilj hem so ka dobini i nagrada. Sar pomazimo hrišćanin, hine lje nada so ka dobini i nagrada te ovel ko nebo. Ama, te šaj te ljel odija nagrada ov haljilo so valjani but te trudini pe (Fil. 3:14). O Pavle vačerdža jekh primer e Filipljanendže te pomožini ljen te na bistren poklo cilj.

15. Kova primer o Pavle vačerdža te ohrabrini e phraljen ko Filipi te den sa pestar?

15 O Pavle setinčerdža e phraljen ko Filipi so oljengo građanstvo tano ko nebo (Fil. 3:20). Sose odova hine važno te phenel? Ko odova vreme, o manuša čače manglje te ovel ljen rimsko građanstvo. Sebepi odova hine ljen disave prava. * Ama, o pomazime hrišćanja, hine ljen jekh pošukar građanstvo kova ka anel ljendže but pobare blagoslovija. O rimsko hem o nebesko građanstvo naštindža te uporedini pe. Odoljese, o Pavle ohrabrindža e phraljen ko Filipi oljengo „način sar živinena te ovel premalo šukar haberi kotar Isus Hrist“ (Fil. 1:27). Avdije, o pomazime hrišćanja tane but baro primer amendže dži dena sa pestar te dobinen piklji nebesko nagrada.

16. Premalo Filipljanima 4:6, 7, koja god nada te ovel amen so valjani hem ponodri te čera?

16 Bilo te nadina amen so ka živina ko nebo ja ko raj ki phuv, amen valjani te da sa amendar te osvojina odija nagrada. So god valjani te nakha, na mangaja te mislina ko buča kola hine angljeder, niti te mukha diso te čhinavi amen te služina e Jehovase (Fil. 3:16). Šaj te dičhol so but adžičeraja ja na hijam odobor zoralje, a ni terne. Šaj beršencar hijam ko problemija ja hijam progonime. Ama, so god te ovel, amen na mangaja te brinina amen nisose. Mangaja ki molitva sa te phena e Devljese hem ov ka del amen mir kova tano upreder i svako misao. (Čitinen Filipljanima 4:6, 7.)

17. So ka dikha ko aver članko?

17 Ked o cilj tano sa popaše, o trkači trudini pe sa pobuter. Isto adžahar, hem amen mangaja te da sa amendar te istrajina dži o krajo. Kobor god amare okolnostija dozvolinena amendže, amen ka da sa amendar te dobina i nagrada. Ama, sar šaj te ačhova hem te istrajina ko akava drumo? Aver članko ka pomožini amen te dikha kola buča valjani te oven amendže ko prvo than hem sar šaj te prosudina „soj tano najvažno“ (Fil. 1:9, 10).

DŽILI 79 Poučimo ih da budu nepokolebljivi

^ odl. 5 Kobor god dugo te služina e Jehovase, sar hrišćanja mangaja te ova sa pozrela hem pošukar. O apostol Pavle podstaknindža pe phraljen hem pe phenjen te na predajinen pe! Ko oljeso ljil kova pisindža e phraljendže ko Filipi, šaj te arakha o lafija kola ka ohrabrinen amen hem ka pomožinen amen te istrajina ki amari trka e dživdipase. Ko akava članko ka dikha sar šaj te primenina akala e Pavlese lafija.

^ odl. 11 Dikh o iskustvo kotar amaro phral o Sekord ki Stražarsko kula kotar 15. jun 1965, ki englesko čhib.

^ odl. 13 Dikh ko Probudite se! kotar 22. oktobar 2004, o iskustvo kotar amaro phral o Melnik, „Poučavan od malih nogu da volim Boga“. Akava broj nane ki romani čhib.

^ odl. 15 I diz Filipi hine kolonija ko Rim, hem okola so bešlje odothe hine ljen disave prava kola hine ljen hem o Rimljanija. Odoljese o phralja ko Filipi haljilje e Pavlesi ilustracija.