1-3. (a) Sose o Jehova manglja e Solomone hem save berečetija dija lje? (b) Ko kola pučiba ka dobina odgovorija ko akava članko?

O SOLOMON ulo kralj ko Izrael pana sar terno. Ked počmija te vladini, o Jehova ko suno vačerdža oljese: „Rode so mangeja te dav tut.“ O Solomon odgovorija: „Me hijum terno hem pana nane man iskustvo [...] Odoljese de te slugase vilo kova šunela te šaj te sudini te narodose“ (1. Kralj. 3:5-10). „Vilo kova šunela“ – kobor skromno molba! Šaj te haljova sose o Jehova but manglja e Solomone (2. Sam. 12:24). O Jehova hine odobor bahtalo so akava terno kralj adžahar odgovorija hem odoljese dija lje mudro vilo hem sposobnost te haljol (1. Kralj. 3:12).

² Sa dži o Solomon hine verno, o Jehova dija lje but berečetija. O Solomon hine lje čast te čerel o hram „e Jehovase navese, o Devel e Izraeleso“ (1. Kralj. 8:20). Ov ulo pendžardo palji pi mudrost so dija lje o Devel. Isto adžahar, o Devel vodindža lje prekalo poklo sveti duh te vačeri but buča kola tane pisime ko trin knjige ki Biblija. Jekh kotar odola knjige tani Godžalje Lafija (Poslovice).

³ Ki knjiga Godžalje lafija o lafi „vilo“ pojavini pe koro 100 puča. Na primer, ko Godžalje Lafija 4:23 pisini: „Ando sa o buča so valjani te arakhe, najviše arakh to vilo.“ So značini o lafi „vilo“ ko akava stih? Ko akava pučibe ka ovel odgovorimo ko akava članko. Isto adžahar, ka dikha o odgovorija ando avera duj pučiba: Sar o Beng probini te zarazini ja te rumini amaro vilo? So ka pomožini amen te arakha amaro vilo? Te šaj te ačhova verna e Devljese, valjani te haljova o odgovorija ando akala važna pučiba.

4-5. (a) Sar o Psalam 51:6 pomožini amen te haljova so značini o lafi „vilo“? (b) Sar odova so valjani te brinina ando amaro sastipe pomožini amen te haljova kobor tano važno te arakha amaro simbolično vilo?

⁴ Ked ko Godžalje lafija 4:23 pisini o lafi „vilo“ mislini pe ko odova save hijam andral, hor ano amende. (Čitinen Psalam 51:6.) Avere lafenca, ko „vilo“ tane uključime amare najhor mislija, osećanja, motivija hem želje. Znači, odova tano save čače hijam andral, a na samo sar dičhovaja avrijal.

⁵ Te dikha sar odova so valjani te brinina ando amaro sastipe pomožini amen te haljova kobor tano važno te arakha amaro simbolično vilo. Sar jekhto, te šaj te ova saste, mora te ha zdravo hrana hem redovno te vežbina. Isto adžahar, te šaj te ova duhovno saste, mora te ha zdravo duhovno hrana hem uvek te mothova vera ko Jehova. Amari vera mothovaja adžahar so ičeraja amen ko odova so sikljovaja hem čeraja lafi averenca kotar amari vera (Rim. 10:8-10; Jak. 2:26). Sar dujto, premalo odova sar dičhovaja avrijal, šaj te mislina so hijam saste iako andral hijam naborme. Isto adžahar, odoljese so hijam duhovno aktivna, šaj te mislina so isi amen zoralji vera, ama šaj ano amende barjona pogrešna želje (1. Kor. 10:12; Jak. 1:14, 15). Na valjani te bistra so o Beng mangela te zarazini amen te razmislina sar oljeste. Ko kola načinja šaj te probini te čerel odova hem sar šaj te arakha amen?

6. So o Beng mangela hem sar probini te čerel odova?

⁶ O Beng mangela te ova sar oljeste, te ova buntovna manuša kola na šunena e Jehovase merilija hem isi ljen sebična motivija. O Beng našti te čhivel amen zorjeja te razmislina hem te postupina sar oljeste. Odoljese probini te čerel odova ko aver načinja. Na primer, živinaja maškaro manuša koljen već uspija te rumini (1. Jov. 5:19). Ov nadini pe so amen ka manga te ova oljenca, iako džana so o lošno društvo ka rumini o način sar razmislinaja hem sar postupinaja (1. Kor. 15:33). Akija taktika  uspija ko kralj Solomon. Ov ženindža pe bute romnjenca kotar avera nacije kola but utičije upro oljeste. Ko krajo on hovavdže oljeso vilo hem cidije lje kotar Jehova (1. Kralj. 11:3).

7. Ko savo aver način o Beng širini poklo razmisliba hem sose valjani te arakha amen?

⁷ Avdije o Beng širini poklo razmisliba prekalo razna filmija hem emisije ki televizija. Ov džanela so adžahar na samo so ka zabavinen pe o manuša, nego hem ka sikljon sar te razmislinen, so te osetinen hem sar te postupinen. O Isus but puča koristija poređenja ja paramiza te šaj te pomožini averendže te sikljon nesavi pouka. Na primer, jekh asavko tano o poređenje ando milosrdno Samarićanco hem o poređenje ando čhavo so dželo ando čher hem trošija sa po nasledstvo (Mat. 13:34; Luka 10:29-37; 15:11-32). Ama, okola soj tane zarazime e Bengese razmislibaja šaj te vačeren paramiza te šaj te ruminen amen. Valjani te ova razumna. Džandžola pe so disave filmija hem emisije šaj te oven interesantna hem te sikaven amen diso bizo te utičininen lošno upro amaro razmisliba. Ama, mora te pazina. Ked birinaja so ka dikha, šukar tano te puča amen: „Da li kotar akava film ja kotar akija emisija sikljovava soj tano normalno te zadovoljinav meklje neispravna telesna želje?“ (Gal. 5:19-21; Efe. 2:1-3). So valjani te čere ako primetineja so disavi emisija širini e Satanaso razmisliba? Ma dikh la, arakh tut kotar asavke emisije sar so bi arakheja tut kotar zarazno nabormipe!

8. Sar o roditeljija šaj te pomožininen peklje čhavendže te arakhen po vilo?

⁸ Dadaljen hem dajaljen, tumen isi tumen posebno odgovornost te arakhen tumare čhaven kotar Beng kova probini te zarazini oljengo vilo. Sigurno čerena sa so šaj te arakhen tumare čhaven kotar doslovno nabormipe. Ičerena tumaro čher čisto hem fordena sa so šaj te čerel tumen  ja tumare čhaven te oven naborme. Isto adžahar, valjani te arakhen tumare čhaven ando sa o filmija, emisije, video igrice hem internet stranice kola verovatno ka zarazinen ljen odoljeja sar so o Beng razmislini. O Jehova dija tumen odgovornost te pomožinen tumare čhavendže te oven duhovno saste (Godž. 1:8; Efe. 6:1, 4). Odoljese ma daran te čhiven pravilija ki tumari familija kola temeljinena pe ko merilija so avena andi Biblija. Vačeren tumare čhavendže so isminena, a so na isminena te dikhen hem pomožinen oljendže te haljon sose odlučijen adžahar (Mat. 5:37). Sar barjona tumare čhave, sikaven ljen kokri te džanen soj tano šukar, a soj tano lošno premalo Jehovase merilija (Jevr. 5:14). Hem ma bistren, on but sikljona kotar odova so vačerena oljendže, ama pana pobuter sikljona kotar odova so tumen čerena (5. Moj. 6:6, 7; Rim. 2:21).

9. Kova tano jekh stav so širini o Beng hem sose tano opasno?

⁹ Isto adžahar, o Beng probini te zarazini amaro vilo adžahar so trudini pe te čerel te ovel amen pobaro poverenje ki manušikani mudrost, nego ko odova sar o Jehova razmislini (Kol. 2:8). Razmislin samo kotar jekh stav kova širini o Beng. Ov vačeri so najvažno ko dživdipe valjani te ovel amendže te barvaljova. Okola so razmislinena adžahar šaj te barvaljoven, a šaj na. Bizo razlika on tane ki opasnost. Sose? Odoljese so oljendže šaj te ovel odoborkha važno te barvaljoven so čak tane spremna te žrtvujinen poklo sastipe, peklje familija, pa čak poklo amaljipe e Devljeja samo te šaj te ispuninen poklo cilj (1. Tim. 6:10). But hijam zahvalna so amaro dad kova tano ko nebo pomožini amen ko odova sar valjani te dikha ko pare (Vač. 7:12; Luka 12:15).

10-11. (a) So valjani te čera te šaj te arakha amen? (b) So čerdža jekh stražari ko purano vreme hem sar šaj amari savest te ovel sar stražari?

¹⁰ Te šaj te arkaha amaro vilo, valjani te pendžara kola buča tane opasna hem sigate te čera diso te šaj te arakha amen. O lafi soj ko Godžalje lafija 4:23 prevodimo sar „arakh“, setinčeri amen ko zadatko so hine lje jekh stražari. Ko vreme ked o Solomon hine kralj, o stražari terdžola hine ko zidija, okolo i diz hem upozorini hine ako dikhela disavi opasnost. Akava pomožini amen te haljova so valjani te čera te šaj te čhinava e Benge te rumini amaro način sar razmislinaja.

¹¹ Ko purano vreme, o stražari kova terdžola ko zidija čerela hine zajedno buti e stražareja kova hine ki kapija (2. Sam. 18:24-26). On zajedno pomožije te arakhi pe i diz adžahar so pazije o udara uvek te oven phanlje ked dijekh dušmani ka avel paše (Neh. 7:1-3). Amari savest koja tani oblikujimi premali Biblija * šaj te ovel stražari hem te upozorini amen ked o Beng ka probini te napadini amaro vilo, avere lafenca ked ka probini te utičini ko amare mislija, osećanja, motivija ja želje. Svako puti ked amari savest ka upozorini amen, valjani te šuna la hem te phana „o kapije“, avere lafenca te čera sa so šaj te arakha amen andi opasnost.

12-13. Ko savo iskušenje šaj te ova, ama so valjani te čera?

¹² Te dikha jekh primer ando odova sar šaj te arakha amen kotar e Bengeso razmislibe. O Jehova sikadža amen so „o blud  hem svako melaljipe“ na valjani ni te pomini pe maškaro amende (Efe. 5:3). Ama, so ka čera ako o kolege ki buti ja amare amala ki škola počminena te čeren lafi kotar seks? Džanaja so valjani „te odreknina amen kotar sa odova so nane premalo Devljesi volja hem kotar e svetose želje“ (Tit 2:12). O stražari – amari savest – šaj te upozorini amen ki opasnost (Rim. 2:15). Ama, da li ka šuna amari savest? Šaj ka ova ko iskušenje te šuna okoljen soj tane uzo amende ja te dikha slike kola on dikhena? Tegani tano o vreme te phanda „o kapije e dizjake“ adžahar so ka menina i tema ko aver pravco ja ka cida amen.

¹³ Valjani amendže hrabrost te borina amen protiv okola so mangena te čhiven amen te razmislina ja te postupina pogrešno. Šaj te ova uverime so o Jehova dikhela kobor trudinaja amen hem ov ka del amen snaga hem mudrost te borina amen protiv e Bengeso razmislibe (2. Let. 16:9; Isa. 40:29; Jak. 1:5). So šaj pana te čera te šaj te arakha amaro vilo?

14-15. (a) Sose valjani te phrava amaro vilo hem sar šaj te čera odova? (b) Sar o savetija ando Godžalje lafija 4:20-22 pomožini amen te ovel amen najbari korist ked čitinaja i Biblija? (Dikh hem o okvir „ Sostar šaj te razmisline?“)

¹⁴ Te šaj te arakha amaro vilo, nane dovoljno samo te arakha amen kotar lošno uticaj, nego isto adžahar valjani te muka upro amaro vilo te utičinen šukar buča. Te irina amen palje ko primer e dizja. O stražari phanela o kapije te šaj te čhinavi e dušmane te khuvel andre, ama ko avera situacije ov phravela o kapije te šaj te anel pe habe hem avera buča so valjanena ki diz. Ako o kapije niked nane phravde, ki diz ka ovel bokhaljipe. Isto adžahar, hem amen valjani redovno te phrava amaro vilo te šaj te čhiva e Devljese mislija ano oljeste.

¹⁵ Ki Biblija tane pisime e Jehovase mislija, odoljese svako puti ked čitinaja la, mukaja te utičini upro amaro način sar razmislinaja, so osetinaja hem sar postupinaja. Sar šaj te ovel amen najbari korist ked čitinaja i Biblija? But tano važno te molina amen. Jekh phen vačeri: „Angljeder te čitinav i Biblija, molinava man e Jehovase hem rodava oljestar te pomožini man te dikhav sa o šuže buča ko oljeso Lafi“ (Ps. 119:18). Isto adžahar, valjani hor te razmislina kotar odova so čitinaja. Ked molina amen, čitinaja hem hor razmislinaja, tegani e Devljeso Lafi khuvela hor ko amaro vilo hem počmina te manga e Jehovaso način sar razmislini. (Čitinen Godžalje lafija 4:20-22; Ps. 119:97).

16. Sar butendže koristini odova so dikhena amari televizija?

¹⁶ Jekh aver način sar mukaja e Devljeso razmisliba te utičini upro amende tano adžahar so dikhaja o emisije kotar amari internet televizija JW Broadcasting^®. Jekh rom hem romni vačerena: „E masekose emisije čače tane odgovor ko amare molitve! On čerena amen te ova pozoralje hem ohrabrinena amen ked hijam tužna ja osetina amen so hijam kokri. Ked hijam čhere, but puča šunaja o džilja soj tane deo ando masekose emisije. Šunaja ljen dži čeraja habe, čistinaja ja pija čaj.“ Akala emisije pomožinena amen te arakha amaro vilo. On sikavena amen te razmislina sar o Jehova hem te borina amen te na razmislina sar o Beng.

17-18. (a) Kova šukaripe ovela ako čeraja odova so sikljovaja ando Jehova sar so pisini ko 1. Kraljija 8:61? (b) So šaj te sikljova kotar o kralj Jezekija? (c) Sar so molija pe o David ko Psalam 139:23, 24, sose sa šaj te molina amen?

¹⁷ Svako puti ked dikhaja o šukaripe so ovela ked čeraja odova soj tano ispravno, amari vera ovela pozoralji (Jak. 1:2, 3).  Osetina amen šukar sose o Jehova tano ponosno upro amende hem vačeri so hijam oljese čhave, odoljese pana pobuter mangaja te čera lje bahtalo (Godž. 27:11). Ki svako kušnja dikhaja sar prilika te mothova amare manglje Dadese so služinaja oljese celone viljeja (Ps. 119:113). Mothovaja so mangaja lje celone viljeja, hem so hijam odlučna te ičera oljese zapovestija hem te čera odova so ov mangela. (Čitinen 1. Kraljija 8:61.)

¹⁸ Da li ka grešina? Po, odoljese so hijam nesavršena. Ked ka grešina, te setina amen ko kralj Jezekija. Ov grešija, ama pelo pišmani hem nastavija te služini e Jehovase „celone viljeja“ (Isa. 38:3-6; 2. Let. 29:1, 2; 32:25, 26). Odoljese, ajde te borina amen protiv o Beng, kova mangela te zarazini amen te razmislina sar ov. Isto adžahar, ajde te molina amen te ovel amen „vilo kova šunela“ (1. Kralj. 3:9; čitinen Psalam 139:23, 24). Šaj te ačhova verna e Jehovase ako najviše kotar sa arakhaja amaro vilo.