ČLANKO PROUČIBASE 29
„Džan hem čeren učenikonen“
Odoljese, džan hem čeren učenikonen ando manuša kotar sa o narodija (MAT. 28:19)
DŽILI 60 Za mnoge će to biti spas
SOSTAR KA VAČERA *
1-2. (a) Premali e Isusesi zapovest koja tani ko Matej 28:18-20, so hine i glavno uloga kotar i hrišćansko skupština? (b) Ko kola pučiba ka dobina odgovor ko akava članko?
O APOSTOLIJA sigurno hine but bahtalje ked čedindže pe ki gora. Palo poklo uskrsenje, o Isus organizujindža paljem te čeden pe ko odova than (Mat. 28:16). Odova možda hine ked o Isus „pojavindža pe anglo pobuter ando pandžšel phralja ko isto vreme“ (1. Kor. 15:6). Sose o Isus vičindža pe učenikonen ko akava sastanko? Tegani dindža ljen jekh posebno zapovest: „Odoljese, džan hem čeren učenikonen ando manuša kotar sa o narodija“. (Čitinen Matej 28:18-20.)
2 O učenikija kola šundže e Isuse lafija, palo odova ulje deo andi hrišćansko skupština ko prvo veko. I glavno uloga kotar odija skupština hine te čeren pe pobuter e Hristese učenikija. * Avdije, ki celo phuv isi prekalo deš hiljade skupštine, hem oljengi uloga niked na menindža pe. Ko akava članko ka vačera ando štar pučiba: Sose tano odobor važno te čera e učenikonen? Soj tano sa uključimo ko odova te čera e učenikonen? Šaj li svako amendar te pomožini te čeren pe učenikija? Hem sose valjani te ova strpljiva dži čeraja e učenikonen?
SOSE TANO ODOBOR VAŽNO TE ČERA E UČENIKONEN?
3. Premalo Jovan 14:6 hem 17:3, sose tano odobor važno te čera učenikonen?
3 Sose tano odobor važno te čera e učenikonen? Odoljese so, jedino e Hristeso učenik šaj te ovel e Devljeso amal. Isto adžahar, okola so oponašinena e Hriste isi ljen pošukar dživdipe akana hem isi ljen nada so ka živinen večno (Čitinen Jovan 14:6; 17:3.) O Isus hine lje poverenje upro amende hem odoljese dindža amen asavki odgovornost. Ama, amen na hijam kokri. Ked pisindža pestar hem ando peklje paše saradnikija, o apostol Pavle phendža: „Amen hijam e Devljese saradnikija“ (1. Kor. 3:9). Savi bari čast o Jehova hem o Hrist dindže e nesavršeno manušendže!
4. So sikljovaja kotar o iskustvo kova hine ljen o Ivan hem i Matilda?
4 Te čera e učenikonen čerela amen te ova but bahtalje. Te dikha jekh primer kotar amaro phral o Ivan hem kotar oljesi romni i Matilda, andi Kolumbija. On propovedindže jekhe terne manušese kaso nav tano Davijer, kova phendža ljendže: „Mangava te meninav man, ama našti“. O Davijer hine bokseri kova ljelja droga, but pilja hem živindža pe džuvlja, e Erika. Amaro phral o Ivan, phenela: „Počmindžam te proučina i Biblija oljeja, ko oljeso gav kova hine but dur. Valjandža amendže nekobor satija te dža biciklaja te šaj te resa dži koro ljeste hem te nakha kotar čikalje drumija. Ked i Erika dikhlja sar o Davijer menindža po ponašanje hem pe stavija, hem oj počmindža te proučini“. Palo disavo vreme, o Davijer više na drogirindža pe, na pilja hem čhinavdža o boks. Isto adžahar, venčindža pe e Erikaja. Amari phen i Matilda phenela: „Ked o Davijer hem i Erika krstindže pe 2016. berš, amen setisaljam so o Davijer angljeder phendža ’Mangava te meninav man, ama našti‘. Odobor hijam lje bahtalje so rundžam“. Hem amen osetinaja asavko bahtaljipe ked pomožinaja e manušendže te oven e Hristese učenikija.
SOJ TANO SA UKLJUČIMO KO ODOVA TE ČERA E UČENIKONEN?
5. So valjani te čera te šaj te čera e učenikonen?
5 Te šaj te čera e učenikonen valjani te roda e manušen kola mangena te sikljon e Jehovastar (Mat. 10:11). Amen mothovaja so čače hijam e Jehovase svedokija ked sarinendže vačeraja ando Jehova. Ked šunaja e Isusesi zapovest te propovedina, amen dokažinaja so hijam čače hrišćanja.
6. So ka pomožini amen te ova uspešna ki služba?
6 Disave manuša mangena te sikljon o čačipe kotar i Biblija, ama disave šaj te dičhon so nane zainteresime. Šaj ka valjani te podstaknine e manušen te mangen te džanen pobuter. Te šaj te ova uspešna ki služba amen valjani šukar te pripremina amen. Birin o teme kola ka oven zanimljiva e manušendže kas ka rese. Palo odova, razmislin sar te počmine te vačere oljencar.
7. Sar šaj te počmine te vačere nekasa, hem sose tu mislineja soj tano važno te šuna e manušen hem te mothova poštovanje?
7 Na primer, šaj te puče e stanare: „Šaj li te pučav tut diso? Sare amen isi amen ista problemija. So tu mislineja, da li valjani amendže jekh nevi vlast koja ka rešini sa amare problemija?“ Palo odova, šaj te vačere kotar o Danilo 2:44. Ja šaj te phene e komšijase: „Kova tano najšukar način te sikava amare čhaven te ponašinen pe šukar? Mangava bi te šunav so tu mislineja odoljestar?“ Palo odova, šaj te vačere kotar Ponovljeni zakoni 6:6, 7. Bilo koja tema te birine te vačere, razmislin e manušendar kasa ka vačere. Zamislin sar ka pomožini ljendže ako ka sikljon odova sostar i Biblija sikavi. Ked vačereja oljencar, važno tano te šune ljen hem te poštujine oljengo mišljenje. Adžahar, ka haljove ljen pošukar hem isi pobari mogućnost so hem on tut ka šunen.
8. Sose valjani te ova istrajna ked čereja naknadna posete?
8 Angljeder so o manuš odlučini te proučini i Biblija, amendže šaj ka valjani vreme hem snaga te šaj te dža ko naknadna posete. Sose? Odoljese so o manuš šaj na ka ovel čhere ked ka ava paljem. Isto adžahar, šaj ka valjani te posetina lje nekobor putija te šaj te osetini pe slobodno te prihvatini e biblijako kurs. Ma bistre, te šaj i luludi te barjol valjani te čhiva lače pani. Isto adžahar, e manušeso mangipe premalo Jehova hem o Hrist verovatno ka barjol ked redovno vačeraja oljeja kotar e Devljeso Lafi.
ŠAJ LI SVAKO HRIŠĆANIN TE POMOŽINI TE ČEREN PE UČENIKIJA?
9-10. Sose šaj te phena so svako hrišćanin pomožini te arakhen pe o iskrena manuša?
9 Svako hrišćanin šaj te pomožini te arakhen pe o iskrena manuša. Akija buti šaj te uporedini pe odoljeja sar ked rodela pe o čhavoro kova našaldilo. Sar odova? Te dikha so ulo jekhe čhavorese kova hine lje trin berš hem kova našaldilo. Koro 500 manuša dželje te roden lje. Palo 20 satija, jekh manuš arakhlja akalje
čhavore ki jekh njiva. Odova manuš na manglja avera te hvalinen lje sebepi so arakhlja e čhavore. Ov phendža: „Arakhljam e čhavore odoljese so sarine zajedno rodindžam lje“.10 But manuša osetinena pe sar odova čhavoro. On nane ljen nada, ama mangena pomoć (Ef. 2:12). Prekalo ofto milionija čerena zajedno te šaj te arakhen odolje manušen. Šaj tu na arakhljan nekas kasa ka proučine i Biblija. Ama, avera objaviteljija kola propovedinena ko isto than šaj ka arakhen nekas ko mangela te sikljol kotar e Devljeso Lafi. Ked jekh phral ja phen arakhi nekas, sarine kola propovedindže isi ljen razlog te oven bahtalje.
11. Sar šaj tu te pomožine te čeren pe o učenikija, iako nane tut biblijako kurs?
11 Šaj tu nane tut biblijako kurs. Ama, ipak šaj te pomožine te čeren pe učenikija. Na primer, ked neko nevo avela ki dvorana šaj te pozdravine lje hem te pomožine lje. Adžahar ka uverine lje so o čačutne hrišćanja pendžarena pe palo mangipe (Jov. 13:34, 35). Ked ko sastankija deja kratka komentarija tu šaj te pomožine okoljese koj tano nevo hem ov te sikljol te del komentarija hem adžahar te mothovi pi vera. Isto adžahar, šaj te dža e neve objaviteljeja ki služba hem te pomožine lje te koristini i Biblija dži vačeri e manušencar. Ked adžahar čereja, ka sikave lje te oponašini e Hriste (Luka 10:25-28).
12. Sose na valjani te ova but sposobna te šaj te čera učenikonen? Objasnin.
12 Niko amendar na valjani te mislini so valjani te ova but sposobna te šaj te sikava averen te oven e Isusese učenikija. Sose? Te dikha jekh primer. Amari phen i Faustina, koja bešela ki Bolivija na džandža te čitini ked upoznajindža e Jehovase svedokonen. Sar dželo o vreme, oj sikljilji hari te čitini. Akana oj tani krstimi hem but mangela te sikavi averen. Svako kurko isi la pandž kursija. Iako i Faustina na čitini odobor šukar sar okola koljencar proučini, oj pomožindža šove manušendže te krstinen pe (Luka 10:21).
13. Kola blagoslovija šaj te ovel amen, čak iako nane amen but vreme te čera e učenikonen?
13 But amare phralja hem phenja nane ljen but vreme, odoljese so brininena pe kotar razna buča. Ama, on arakhena vreme te vodinen e biblijake kursija hem odova čerela ljen bahtalje. Ače jekh primer. Amari phen i Melani bešela ki Aljaska hem kokri barjačerdža pe čhaja. Olaki čhaj tegani hine la ofto berš. Celo dive valjandža te čerel buti hem te
brinini pe peklje dadestar kova hine lje rak. Uzo odova, olaki diz hine but dur hem oj hine jedino Svedoko odothe. Redovno molindža pe te ovel la snaga te propovedini, iako hine but šudro. Manglja te arakhi nekas kasa ka proučini i Biblija. Ko krajo, arakhlja e Sara, koja hine but bahtalji te sikljol kova tano e Devljeso nav. Palo disavo vreme, i Sara počmindža te proučini. I Melani phenela: „Svako petak hijum lje but umorno, ama mi čhaj hem me dželjam te proučina odolje romnjaja hem odova koristindža soldujendže. But mangljam te arakha o odgovorija ko e Sarake pučiba, hem hijam lje but bahtalje te dikha sar oj ovela e Jehovaso amal“. I Sara hrabro istrajindža ko progonstvo, na dželji više ki pi crkva hem krstindža pe.SOSE VALJANI TE OVA STRPLJIVA DŽI ČERAJA E UČENIKONEN?
14. (a) Sose tane okola kola čerena e učenikonen uporedime jekhe ribareja? (b) Sar e Pavlese lafija andi 2. Timoteju 4:1, 2, utičinena upro tute?
14 Čak iako na arakhljan nekas ko mangela te ovel e Isuseso učenik, nastavin te rode lje. Ma bistre so o Isus phendža so okola kola čerena e učenikonen tane sar jekh ribari. Oljese valjani but vreme te astari jekhe mačhe. Put putija ov čerela kasno račate ja rano sabalje, a disavo puti mora but dur te džal (Luka 5:5). Isto adžahar, disave hrišćanja but vreme strpljivo propovedinena ko različita thana hem avena ko različito vreme. Sose? Te šaj te arakhen so pobuter manušen. Okola so but trudinena pe te arakhen e zainteresovano manušen, isi ljen bare blagoslovija. Šaj li te propovedine ko vreme ked o manuša tane čhere ja ko thana kuri isi pobari mogućnost te arakhe ljen? (Čitinen 2. Timoteju 4:1, 2.)
15. Sose valjani te ova strpljiva ked vodinaja e biblijake kursija?
15 Sose tano važno te ove strpljivo dži proučineja nekasa? Odoljese so amen na valjani te pomožina ljen samo te džanen hem te mangen odova so i Biblija sikavi. Amen valjani te pomožina ljen te pendžaren hem te mangen e Jehova. Uzo odova so okolje kasa proučinaja sikavaja so o Isus rodela kotar peklje učenikija, amen valjani te pomožina lje hem te džanel sar te živini sar pravo hrišćanin. Valjani strpljivo te pomožina lje dži borini pe te primenini e biblijake načelija ko po dživdipe. Disave šaj te meninen po način sar razmislinena hem pe navike palo nekobor masekija, a averendže valjani pobuter vreme.
16. So sikljiljan kotar e Rauleso primer?
16 O iskustvo kova hine lje jekh misionari ko Peru, pomožini amen te haljova kobor tano važno te ova strpljiva. Ov phenela: „Proučindžum duj knjige e manušeja kova vičini pe Raul. Ama, ov pana hine lje bare problemija ko poklo dživdipe. Hine lje bare problemija ko brak, but akošlja hem oljese čhave na poštujindže lje sebepi oljeso ponašibe. Ama, ov redovno alo ko sastankija hem odoljese nastavindžum te posetinav lje te šaj te pomožinav oljese hem oljese porodicače. Palo trin berš, ov ispunindža o uslovija te krstini pe.“
17. So ka dikha ko aver članko?
17 O Isus pheja amendže „džan hem čeren e učenikonen ando manuša kotar sa o narodija”. Te šaj te ispunina odova zadatko but putija vačeraja e manušencar kase verovanja tane averčhane nego li amare. Disave na pripadinena ki nijekh religija ja čak, na veruinena ko Devel. Ko aver članko ka dikha sar šaj te vačera o šukar haberi odolje manušendže.
DŽILI 68 Sejmo reč o Kraljevstvu
^ odl. 5 I glavno uloga kotar i hrišćansko skupština tani te pomožini e manušendže te oven e Hristese učenikija. Ko akava članko ka dikha nekobor buča kola ka pomožinen amen te čera amaro zadatko.
^ odl. 2 OBJASNIME LAFIJA: E Hristeso učenik na sikljola samo odova so o Isus sikavdža. Ov hem čerela odova so sikljola. Kobor god šaj, ov oponašini e Isuse (1. Petr. 2:21).
^ odl. 52 SO DIKHAJA KO SLIKE: Jekh manuš ko aerodrom ljela i literatura kotar e Jehovase svedokija. Palo odova, ko odmor ov dikhela avere svedokonen sar propovedinena e stalkoja. Ked irindža pe čhere, o svedokija alje ko oljese udara.
^ odl. 54 SO DIKHAJA KO SLIKE: O manuš prihvatini te proučini i Biblija. Ko krajo, ov ispunini o uslovija te krstini pe.