Bijandiljum ko 1954. berš ko Sent Pol, ki Minesota, ki Amerika. Amen hijam le katolikija hem na hijam le ni čore ni barvale. Me hijum o dujto ando pandž čhave. Dželjum ki katoličko škola, hem odothe hijum le ministrant, kasi buti hine te pomožini pe e sveštenikose dži trajini i crkveno ceremonija. Uzo sa odova so čerdžum, šaj te phenav so ništa na džandžum andi Biblija. Iako verujindžum so sigurno postojini o Devel kova sa čerdža, na verujindžum so i katoličko crkva šaj te pomožini man te služinav e Devlese.

Ked hijum le ko prvo berš ko pravno fakultet, e Jehovase svedokija zvonindže ko me udara. Ko odova trenutko, thovdžum me šeja hem on ljubazno vačerdže so ka aven aver puti. Ked alje aver puti, hine man duj pučiba: „Sose o lošna manuša tane pouspešna ando šukar manuša?“ hem „Sar šaj o manuša te oven bahtale?“ Leljum i knjiga Istina koja vodi do večnog života hem i Biblija novi svet prevod koja hine la zelena korice. Isto adžahar, prihvatindžum e biblijako kurs. Odova  čače phravdža me jačha. Hijum le but bahtalo so sikljiljum so e Devleso Kraljevstvo tani vladavina koja ka vladini upri celo phuv. Šajindžum te dikhav so i manušikani vlast tani potpuno promašaj hem so e manušendže anela samo dukh, pharipe, nepravda hem tragedija.

Predajindžum man e Jehovase ko početak ando 1982. berš, a hari kasnije ko odova isto berš krstindžum man ko kongres „Istina o Kraljevstvu“, kova hine ičerdo ko gradsko centar, ki Minesota. Aver kurko palem dželjum ko odova isto centar te položinav o pravosudno ispit. Ko početak ando oktobar, šundžum so položindžum ispit. Odova značindža so šajindžum te čerav buti sar advokati ki Minesota.

Ko odova kongres upoznajindžum e phralje, Mik Ričardson, kova čerdža buti ko Betel ko Bruklin. Ov phendža maje so ko glavno sedište tano phravdo o pravno odeljenje. Tegani setindžum man ko lafija kola phendža o etiopsko dvoranin, a kola tane zapisime ko Dela 8:36, hem pučljum kokri man: „So sprečini man te čerav buti ko pravno odeljenje?“ Odolese, predajindžum i molba aso Betel.

Me roditeljija na hine bahtale so uljum e Jehovaso svedoko. Mo dad pučlja man da li i buti koja ka čerav ko Betel ka pomožini man ki mi karijera sar advokati. Phendžum lese so uduri ka čerav sar volonter. Isto adžahar, phendžum lese so aso jekh masek ka dobinav 75 dolarija, kobor tegani hine o džeparac ko Betel.

Odolese so već prihvatindžum te čerav buti ko sudo, naštindžum odmah te džav ko Betel. Počmindžum te čerav buti ko Betel, ko Bruklin, 1984. berš. Mo zaduženje hine te čerav buti ko pravno odeljenje. O iskustvo kova steknindžum dži čerdžum buti ko sudo, pripremindža man aso odova so valjandža te avel.

Ko novembar 1983. berš, hine čindo o pozorište Stenli, ko Džersi, ki država Nju Džersi. O phralja rodindže i dozvola te šaj te renovirinen o električno hem o vodovodno sistemi ki odija zgrada. Ked o phralja reslje pe e manušencar kotar gradsko uprava, on objasnindže lendže so o pozorište Stenli mangena te koristinen sar kongresno dvorana aso e Jehovase svedokija. Odova hine problemi sose tegani premalo zakon o verska objektija šajindže te oven samo ko thana kuri živindže manuša. O pozorište Stenli hine ko centar, ko poslovno deo andi diz hem odolese i gradsko uprava odbindža te del len i dozvola. O phralja uložindže i žalba sebepi odija odluka, ama oj hine odbimi.

 Ko mo prvo kurko ko Betel, i organizacija pokrenindža i parnica anglo savezno okružno sud protiv i gradsko uprava, sebepi so na manglja te del i dozvola. Odolese so već duj berš čerdžum buti ko sudo ko Sent Pol, ki Minesota, hine maje pendžarde o slučaja, sar soj tano akava. Jekh ando amare advokatija phendža so o pozorište Stenli već koristindža pe aso razna javna događaja, sar soj tane filmija ja rok koncertija. Sose tegani, na bi ovela premalo zakon, te ičeri pe jekh religiozno događaj? O savezno okružno sud razmotrindža o slučaj hem andža i odluka protiv i gradsko uprava, sebepi so na poštujindža amari versko sloboda. O sud naredindža i diz te del i dozvola koja valjandža amendže. Tegani dikhljum sar o Jehova blagoslovini pi organizacija dži koristini o zakon te unapredini oleso delo. Hijum le but bahtalo so šajindžum te ovav deo ando sa odova.

O phralja počmindže te čeren ko odova baro projekat, hem na nakhlja ni berš dive, a o diplomiranje kotar o 79. razred andi škola Galad hine ičerdo ki odija kongresno dvorana ko 8. septembar 1985. berš. Sar deo ando pravno tim, hine maje čast te zastupinav o interesija ando e Devleso Kraljevstvo. Isto adžahar, o zadovoljstvo kova osetindžum hine but pobaro ando odova kova osetindžum dži čerdžum sar advokati angleder te avav ko Betel. Tegani, na džandžum so o Jehova ka koristini man ko pana pobuter pravna slučaja.

Ko 1980-ta berša, o doktorija hem o bolnice but putija na poštujindže i želja ando jekh Svedoko kova hine punoletno, te ovel lečimo bizo rat. Jekh romni koja hine khamni hine la bare problemija, sebepi so o sudije but putija smatrindže so i romni nane la zakonsko pravo te odbini i transfuzija. O sudije phendže so ako i daj odbini i transfuzija, oj šaj te merel hem o čhavo ka barjol bizi daj.

Ko 29. decembar 1988. berš, i phen Denise Nikolau, palo odova so bijandža e čhave, našaldža but rat. Olako hemoglobin pelo teleder o 5.0, hem olako doktor pučlja la da li šaj te del la transfuzija. I phen Nikolau odbindža. Tajsa sabalje, i bolnica rodindža nalog ando sud, koleja o bolničko osoblje hine ovlastimo so šaj te den la transfuzija. O sudija e phenjače Nikolau hem olake romese na dindža i prilika te objasninen po stav, čak ni na phendža lendže so ka del o sudsko nalog e bolnicače te den la rat.

Ko petak, 30. decembar, o bolničko osoblje, dindža i transfuzija e phenjače, iako olako rom hem avera članija andi porodica kola hine uzo late phendže te na čeren odova. Odija rat, nekobor članija andi olaki porodica hem disave starešine hine astarde, sebepi so navodno na dozvolindže  e doktorendže te den i transfuzija e phenjače Nikolau. Ki subota sabalje, 31. decembar, sa o medije ko Njujork hem ko Long Ajland vačerdže ando odova slučaj.

Ko ponedeljak sabalje, vačerdžum e sudijaja ando viši sud, o Milton Molen. Vačerdžum lese o činjenice ando slučaj hem naglasindžum so jekh aver sudija odobrindža te del pe transfuzija bizo te pučel e osoba. O sudija Molen, phendža maje te avav odova popodne koro leste te vačera ando slučaj hem ando zakonija kola šaj te primeninen pe ko akava slučaj. Mo nadgledniko, o Filip Bramli, alo mancar ko sudija Molen. Isto adžahar, o sudija vičindža e advokate andi odija bolnica te avel ki olesi kancelarija. Amari diskusija hine but napeto. Ko jekh trenutko, o phral Bramli pisindža maje ko jekh tikno lil so valjani te „smanjinav mo glaso.“ Ked akana razmislinava, odova hine šukar savet odolese so but uznemirindžum man dži pokušindžum te dokažinav so advokati kova zastupindža i bolnica nane u pravu.

Palo jekh sati, o sudija Molen phendža so tajsa sabalje amaro slučaj ka ovel prvo ko redo. Angleder te ikljova andi olesi kancelarija, o sudija Molen phendža so tajsa, o advokati kova zastupindža i bolnica, ka ovel le but phari buti. Odova značindža so odole advokatese ka ovel pharo te dokažini so i bolnica hine la pravo del e phenjače Nikolau i transfuzija, iako oj odbindža. Osetindžum so o Jehova uverini man so isi amen šukar šansa te pobedina. Hijum le but oduševimo te dikhav sar o Jehova koristini amen te šaj te ispunini pi volja.

Dži kasno račate pripremindžam so ka vačera tajsa sabalje. Sebepi so o sud hine but paše uzo bruklinsko Betel, but amendar kotar amaro tikno odeljenje dželje phirindoj. Palo odova so štar sudije šundže amari odbrana, odlučindže so na valjandže te den o sudsko nalog asi transfuzija. O viši sud presudindža ani e phenjaki korist hem izjavindža soj tano protiv o osnovna ljudska prava te del pe nalog ako angleder na šundža pe savo stav isi le o pacijent.

Hari palo odova, o viši sud ki država Njujork potvrdindža o pravo andi phen Nikolau te lečini pe bizo rat. Akija hine i prvo ando štar odluke kola o viši sud andža ked vačeri pe andi transfuzija hem hine maje i čast te učestvujinav ko odova.  (Dikh o okvir „ Disave ando amare pravna pobede.“) Isto adžahar, avera advokatija ko Betel hem me sarađujindžam ko slučaja sar soj tane o starateljstvo upro čhave, razvod, nekretnine hem te lel pe hem te dobini pe i dozvola asi gradnja.

Ked prvo puti upoznajindžum me romnja, e Dona, oj hine razvedimi hem hine la trin čhave. Oj čerdža buti hem hine pionir. Hine la but pharo dživdipe hem odolese hijum le but oduševimo ked dikhljum olaki odlučnost te služini e Jehovase. Ko 1992. berš, hijam le ko oblasno kongres „Nosioci svetla“ ko Njujork hem tegani pučljum la te pendžara amen pošukar. Jekh berš palo odova venčindžam amen. Te ovel tut romni koja ko prvo than čhivela e Jehova hem koja isi la smisao aso humor, tano poklon ando Jehova. Sa dži hijam le zajedno, oj čerdža maje samo šukaripe (Posl. 31:12).

Ked venčindžam amen, o čhave hine len 11, 13 hem 16 berš. Sebepi so mangljum te ovav olendže šukar dad, pažljivo čitindžum hem primenindžum sa so šaj hine te arakhav ko amare publikacije ando odova so značini te ove očuh. Sar dželje o berša, hine amen hem pharipa, ama but hijum bahtalo so o čhave prihvatindže man sar olengo amal kase šaj te verujinen hem sar e dade kova mangela len. O udara kotar amaro čher uvek hine phravde aso amala ando amare čhave. But tano zabavno ked isi tut odobor čhave ko čher.

Ko 2013. berš, i Dona hem me preselindžam amen ko Viskonsin, te brinina amen ando amare roditeljija. Ko mo iznenađenje, mi betelsko služba na završindža pe. Hijum le vičimo sar privremeno betelsko dobrovoljco te pomožinav ki amari organizacija ko razna pravna projektija.

Ko septembar 2018. berš, primetindžum so diso nane šukar me korleja. O doktori pregledindža man, ama naštindža te phenel maje sostar avela odova problemi. Kasnije, jekh aver doktori predložindža maje te džav ko neurolog. Ko januar 2019. berš, o neurolog phendža maje so isi man jekh retko neurološko poremećaj kova vičini pe progresivna supranuklearna paraliza (PSP).

Trin dive palo odova, dži hijum le ko klizanje, phagljum mo desno zglobo ko vas. Celo mo dživdipe dželjum ko klizanje hem hijum le but šukar ko odova. Odolese, džandžum so diso nane šukar, odnosno naštindžum više te kontrolišinav me mišićija. But iznenadindžum man kobor sigate napredujini mo nabormipe. Sa popharo hine maje te vačerav, te phirav hem te nakhavav.

Hijum but bahtalo so šajindžum te čerav buti sar advokati ki e Jehovasi organizacija. Isto adžahar, bahtalo hijum so šajindžum te pisinav but člankija aso časopisija kola čitindže o doktorija, o advokatija hem o sudije. Uzo odova, ko but phuvja ičerdžum govorija kuri branindžum o pravo ando Jehovase svedokija te lečinen pe bizo rat. Palo sa odova, hem me šaj te phenav diso slično sar o Luka: „Me na zaslužinava i hvala. Čerdžum odova so sar robo hijum le dužno te čerav“ (Luka 17:10).