1. So arakhi pe ko e Devljeso Lafi?

AMEN šaj te arakha rešenje svakone problemese odoljese so o Jehova tano amaro Baro Učitelj (Isa. 30:20, 21). Ko oljeso Lafi isi sa so e manušese valjani te ovel „sposobno ko sa hem te ovel spremno te čerel svako šukar buti“ (2. Tim. 3:17). Ked živinaja premalo odova so sikavi i Biblija, amen ovaja pomudra okoljendar kola phenena so valjani te živini pe premalji akalje svetosi mudrost (1. Kor. 3:19; Ps. 119:97-100).

2. Sostar ka vačera ko akava članko?

² Sar so ka dikha, akalje svetosi mudrost podstaknini amen te zadovoljina amare telesna želje. Odoljese, šaj te ovel amendže pharo te na razmislina hem te na čera sar o manuša ko akava sveto. E Devljeso Lafi phenela amendže: „Pazinen neko te na hovavi tumen prekalji filozofija hem prekalo hovavne hem čuče lafija, kola avena ando manušikane tradicije“ (Kol. 2:8). Ko akava članko ka dikha sar o manuša počmindže te verujinen ko duj hovajba kola o Beng sikavi. Ka dikha hem sose akalje svetosi mudrost tani diljinipe hem sose i mudrost ando e Devljeso Lafi tani but pošukar ando sa so dela amen akava sveto.

3-4. Sar koro 90 berš angljeder ki Amerika menindža pe odova sar o manuša dikhlje ko moral?

³ Ko početko ando 20. veko ki Amerika but menindža pe odova sar o manuša dikhlje ko moral. Angljeder, but manuša smatrindže so o polna odnosija tane samo okoljendže kola tane ko brak hem odoljestar na vačerdža pe anglo avera manuša. Ama, o moralna merilija hari po hari rumindže pe hem  ulo diso normalno o manuša te ovel ljen but popustljivo dikhibe.

⁴ Koro 90 berš angljeder, ulje bare promene maškaro manuša ko sveto. Jekh pisco phendža so „ko filmija, predstave, džilja, knjige hem ko reklame sa pobuter ukažindža pe ko seks“. Ko odola berša, o način sar nesave manuša čheldže hine but izazovno, a o način sar on uravdže pe na hine više odobor skromno. Ki Biblija hem vačeri pe ando odova so ko poslednja dive o manuša but ka mangen o zadovoljstvija (2. Tim. 3:4).

5. Kobor menindže pe o moralna merilija ko sveto koro 60 berš angljeder?

⁵ Koro 60 berš angljeder, sa pobuter manuša živindže bivenčime, a o razvod hem i homoseksualnost hine sa počesto. I zabava but pophravde mothovdža o seks. Dži soste andža sa odova? Jekh školovano manuš phendža so ked o manuša na ičerena pe ko moralna načelija, tegani isi but lošna posledice. Na primer, sebepi odova isi pobuter porodice kuri o roditeljija na živinena zajedno. Avera manuša isi ljen emocionalna problemija ja zavisna tane andi pornografija. But nabormipa kola prenosinena pe prekalo polna odnosija, sar soj tani i sida, mothovena so akalje svetosi mudrost tani diljinipe (2. Petr. 2:19).

6. Sose šaj te phena so odova sar o sveto dikhela ko moral tano baš odova so o Beng mangela?

⁶ Odova sar o sveto dikhela ko moral tano baš odova so o Beng mangela. O Beng uživini te dikhel sar o manuša koristinena o seksualna odnosija ko način kova o Devel na mangela hem adžahar mothovena so na poštujinena o brak sar poklon kova ov dindža e manušendže (Efe. 2:2). Ked o manuša nemoralno živinena, on na ceninena odova so šaj te ovel ljen čhave hem isto adžahar, našaljena i prilika te živinen večno (1. Kor. 6:9, 10).

7-8. Sar i Biblija sikavi amen ispravno te dikha ko seksualna odnosija?

⁷ Okola kola prihvatindže akalje svetosi mudrost asana ked šunena so i Biblija phenela ando moral. On mislinena so odola merilija tane but purane. Asavke manuša šaj pučena pe sose o Devel stvorindža amen te ovel amen seksualna želje, a palo odova rodela amendar te kontrolišina amen. Odova pučibe mothovi so o manuša isi ljen pogrešno mišljenje so mora te zadovoljina svako amari želja. Ama, i Biblija na phenela odova. Oj  phenela so amen ne mora te zadovoljina svako želja koja isi amen hem so svako amendar šaj te kontrolišini peklje lošna želje (Kol. 3:5). O Jehova čerdža o brak te šaj te zadovoljina amare normalna seksualna potrebe (1. Kor. 7:8, 9). Ko asavko način o rom hem i romni šaj te uživinen ko polna odnosija bizo te brininen pe ja te kajinen pe sar so često ovela e manušencar kola živinena nemoralno.

⁸ Odova so i Biblija phenela ando seksualna odnosija tano but averčhane, nego li akalje svetosi mudrost. I Biblija sikavi amen sar ispravno te dikha ko polna odnosija hem phravde vačeri so on anena zadovoljstvo (Godž. 5:18, 19). Ama, isto adžahar i Biblija phenela: „Svako tumendar [valjani] te džanel te savladini poklo telo ki svetost hem ki čast, a na ki nekontrolisimi polno požuda koja tani normalno e manušendže kola na pendžarena e Devlje“ (1. Sol. 4:4, 5).

9. (a) Sar e Jehovase svedokija ko početko ando 20. veko hine podstaknime te šunen i mudrost ando e Devljeso Lafi? (b) Kova mudro savet šaj te arakha ko 1. Jovaneso 2:15, 16? (c) Premalo Rimskonendže 1:24-27, sostar valjani te cida amen?

⁹ Ko početko ando 20. veko e Jehovase svedokija na mukhlje te hovaven ljen o manuša kola našaldže „svako moralno osećaj“ (Efe. 4:19). On zoralje ičerdže pe ko e Jehovase merilija. Na primer, ki Stražarsko kula ando 15. maj 1926. berš pisindža so „o murš hem i džuvlji valjani te ovel ljen čista mislija hem šukar te ponašinen pe posebno premalo suprotno pol“. Bilo so te desini pe ko sveto, amen šunaja i najbari mudrost koja arakhi pe ko e Devljeso Lafi. (Čitinen 1. Jovaneso 2:15, 16.) Kobor hijam zahvalna so isi amen e Devljeso Lafi! Isto adžahar, zahvalna hijam e Jehovase so dela amen duhovno habe ko pravo vreme. Odova pomožini amen te na mislina so odova so o sveto vačeri ando moral tano ispravno. * (Čitinen Rimskonendže 1:24-27.)

10-11. So i Biblija vačerdža odoljestar save ka oven o manuša ko poslednja dive?

¹⁰ I Biblija upozorindža amen so ko poslednja dive o manuša „ka mangen kokri pes“ (2. Tim. 3:1, 2). Odoljese na hijam iznenadime so o manuša ko sveto kokri pes vazdena. Jekh enciklopedija phenela so koro 50 berš angljeder, počmindže te ikljon but knjige kola dena savetija sar te ovel tut uspešno dživdipe. Nesave oljendar savetujindže e manušen ništa te na meninen koro peste, niti te mislinen soj tane lošna. Dikh so pisindža ki jekh ando odola knjige: „Mang kokri tut odoljese so tu hijan najšužo, najzanimljivo hem najvažno manuš ko sveto.“ Ki odija knjiga pisindža so „svako manuš valjani te ponašini pe adžahar sar ov mislini soj tano ispravno hem te čerel odova soj tano oljese šukar“.

¹¹ Da li tano tuče pendžardo akava? O Beng podstaknindža e Eva te čerel adžahar. Ov phendža olače so ka ovel „sar o Devel“, hem ka džanel „soj šukar, a soj lošno“ (1. Moj. 3:5). Nesave odobor vazdena kokri pes hem mislinena so niko, čak ni o Devel, nane lje pravo te phenel oljendže soj tano šukar, a soj tano lošno. Na primer, odova stav posebno dičhola ko način sar o manuša dikhena ko brak.

12. Sar akava sveto dikhela ko brak?

¹² I Biblija phenela so o rom hem i romni valjani te poštujinen pe maškaro peste hem te ičeren o lafi kova dindže jekh jekhese  ked ljelje pe. Oj podstaknini e rome hem e romnja te oven odlučna te ačhon zajedno. Koro late pisini: „Odoljese o manuš ka mukhel pe dade hem pe daja hem ka spojini pe peklje romnjaja hem on ka oven jekh telo“ (1. Moj. 2:24). Ama, o manuša upro kaste utičini akalje svetosi mudrost dikhena averčhane ko odova. On mislinena so o rom hem i romni valjani te razmislinen samo pestar. Ki jekh knjiga koja vačeri ando razvod pisini so „o lafija ’dži o meribe na ulavi amen‘, kola phenena pe ked o rom hem i romni venčinena pe, nesave menindže e lafencar ’sa dži mangaja amen‘, koljencar na obećinena but “. Odoljese so o manuša na dikhena ko brak sar diso so trajini zauvek, but porodice nane više zajedno hem but patinena. Dičhola so akalje svetoso stav ando brak tano čače diljinipe.

13. Sose o Jehova na mangela e ponosno manušen?

¹³ I Biblija phenela: „Koj tano ponosno ko vilo, odvratno tano e Jehovase“ (Godž. 16:5). Sose o Jehova na mangela e ponosno manušen? Jekh razlog tano odova so odola kola vazdena pe ovena ponosna sar o Beng. Zamislin, o Beng mislindža so o Isus – okova prekalo kaste o Devel sa stvorindža – valjani te perel anglo oljeste hem te poklonini pe oljese! (Mat. 4:8, 9; Kol. 1:15, 16). Adžahar sar ponašinena pe okola so pes dikhena sar but važna, mothovi so akalje svetosi mudrost tani diljinipe anglo Devel.

14. Sar o lafija ando Rimskonendže 12:3, pomožinena amen te ovel amen uravnoteženo stav amendar?

¹⁴ I Biblija pomožini amen te ovel amen uravnoteženo stav amendar. Oj na phenela soj tano pogrešno te manga kokri amen. O Isus phendža te manga amare pašutnen sar kokri amen, so mothovi so ki razumno mera valjani te ova posvetime odoljese so valjani amendže (Mat. 19:19). Ama, i Biblija na sikavi amen so valjani te mislina so amen hijam pošukar averendar. Oj dela amen savet: „Ma čeren ništa andi holji ja andi sebičnost,  nego ponizno dikhen averen sar pobare tumendar“ (Fil. 2:3; čitinen Rimskonendže 12:3).

15. Sose mislineja so e biblijako savet odoljestar sar valjani te dikha kokri amen tano korisno?

¹⁵ Avdije, but kola tane pendžarde sar mudra manuša, asana ked šunena e biblijake savetija andi akija tema. On phenena so ako mislineja so avera tane pobare tutar, tegani ka dičhove slabo hem avera ka iskoristinen tut. Ama, dži soste anela asavko stav kova dičhola ko e Bengeso sveto? So tu primetindžan? Da li o sebična manuša tane bahtalje? Da li oljenge porodice tane bahtalje? Da li isi ljen iskrena amala? Da li tane paše e Devljeja? So bi tu pheneja ando odova so primetindžan – da li tano pošukar te ičere tut premalji akalje svetosi mudrost ja premalji mudrost ando e Devljeso Lafi?

16-17. Sebepi so šaj te ova zahvalna hem sose?

¹⁶ O manuša kola šunena o savetija okoljendar kas akava sveto dikhela sar mudra manuša, tane sar jekh turista kova pučela kuri te džal nekas kova ni kokri na džanela kaj tano. Ando „mudra“ manuša ko oljeso vreme, o Isus phendža: „On tane korore vođe. A ked o kororo ljegari e korore, o solduj ka peren ki jama“ (Mat. 15:14). Akalje svetosi mudrost anglo Devel tani diljinipe.

¹⁷ O mudra savetija andi Biblija tane korisna „te sikljol pe, te ukorini pe, te ispravini pe, te vaspitini pe ko pravednost“ (2. Tim. 3:16). But hijam zahvalna e Jehovase so prekalji piklji organizacija arakhi amen andi akalje svetosi mudrost (Efe. 4:14). O duhovno habe dela amen snaga koja valjani amendže te ičera oljese merilija. Kobor tano šukar so prekalo poklo Lafi o Jehova dela amen i najbari mudrost hem ljegari amen!