1, 2. So valjani te pučamen hem sose tano odova važno?

DŽI sikljiljan andi Biblija, tu haljiljan so isi but manuša kola vačerena so služinena e Devljese, ama čerena ja sikavena o buča kola o Devel mrzini (2. Korintskonendže 6:17). Odoljese, o Jehova phenela amendže te ikljova andi hovavni religija koja vičinipe „Baro Vavilon“ (Pučaribe 18:2, 4). So tu ka čere? Svako amendar šaj te birini kokri so ka čerel. Odoljese valjani te pučamen: „Da lji mangava te služinav e Devljese sar so ov mangela ja te služinav oljese sar so čerdžum dži akana?“

² Ako ikljisljan andi hovavni religija odova tano šukar. Ama, šaj hor ano tute pana mangeja disave adetija hem tabijatija kola avena andi hovavni religija. Akana ka vačera ando disave adetija hem tabijatija. Isto adžahar, ka haljova sose tano važno te dikha ko odola buča sar so o Jehova dikhelaljen.

3. (a) Sose disave manušendže šaj te ovel pharo te moljinenpe e Devljese bizo slike? (b) So i Biblija phenela odoljestar?

³ Disave manuša beršenca isiljen slike hem avera buča ko po čher te šaj te moljinenpe e Devljese. Ako hem tu čereja odova, tegani šaj ka ovelče pharo te moljinetu e Devljese bizo oljende. Ama, ko šaj te sikavimen sar te moljinamen? O Devel. I Biblija phenela so o Jehova na mangela te ovelmen slike ja avera buča dži moljinamen oljese (Čitinen 2. Mojsieso 20:4, 5; Psalam 115:4-8; Isaija 42:8; 1. Jovaneso 5:21).

4. (a) Sose na valjani te čera adetija e muljendže? (b) Sose o Jehova pheja pe narodose te na vačeren e muljenca?

 ⁴ Disave manuša našaljena po vakti hem po takati dži mangena te čeren šukaripe e muljendže. On ulavena habe sebepi o mulje hem čerena disave adetija. Ama, amen sikljiljam so o mulje našti te pomožinenmen ja te čeren amendže lošnipe. On na živinena ko disavo aver than. But tano opasno ako manga te vačera e muljenca, sose o glasija kola šaj te šuna avena prekalo demonja. Odoljese o Jehova vačerdža e Izraelcendže te na vačeren e muljenca ja te oven ko disave avera buča kola avena ando demonja (5. Mojsieso 18:10-12). Moljinatu dikh o 26. dodatko hem o 31. dodatko.

5. So ka pomožiniče te čhinave te moljinetu e Devljese bizo slike ja te moljinetu e muljendže?

⁵ So ka pomožiniče te moljinetu e Devljese bizo slike ja te čhinave te moljinetu e muljendže? Tu valjani te čitine i Biblija hem hor te razmisline ando odova sar o Jehova dikhela ko odola buča. E Jehovase tane odola buča gadna (5. Mojsieso 27:15). Svako dive moljintu e Jehovase te pomožinitu te dikhe o buča sar so ov dikhela hem te služine oljese sar so ov mangela (Isaija 55:9). O Jehova čače ka deltu zoraljipe te cide sa o buča kotar to dživdipe kola avena andi hovavni religija.

6. Sose ko 25. decembar počmija te slavinipe o dive ked o Isus bijandilo?

⁶ Jekh kotar najpendžarutno prazniko ko celo sveto tano o Božić. Tegani but manuša mislinena so slavinena o dive ked o Isus bijandilo. Ama, o Božić avela andi  hovavni religija. Jekh knjiga vačeri so o rimska paganja ko 25. decembar slavije o dive ked bijandilo o kham. O paganja tane manuša kola verujie ko but devela hem ki priroda. E religijake vođe manglje o paganja te oven hrišćanja, odoljese on čerdže o 25. decembar te ovel o dive ked o Isus bijandilo. Ko but pravoslavna Phuvja o Božić slavinena ko 7. januar (Luka 2:8-12). E Isusese učenikija na slavije o Božić. Jekh knjiga vačeri so 200 berš palo odova so o Isus bijandilo „nijekh na džandža ked o Isus tačno bijandilo, a bute manušendže odova hine sa jekh“ (Sacred Origins of Profound Things). O Božić počmija te slavinipe but berša palo Isuseso meribe.

7. Sose o čačutne hrišćanja na slavinena o Božić?

⁷ But manuša džanena so o Božić hem oljese adetija avena andi pagansko religija. Disave adetija tane te čedenpe hem te denpe poklonja jekh jekhese. Odoljese ki Engleska hem ko disave thana ki Amerika, jekh vakti hine zabranimo te slavinipe o Božić, sebepi so avela andi pagansko religija. Sare kola slavije odova prazniko hine kaznime. Ama, sar nakhlje o berša o manuša palje počmije te slavinen o Božić. Sose o čačutne hrišćanja na slavinena o Božić? Sebepi so on mangena te služinen e Devljese sar so ov rodela.

8, 9. Sose o hrišćanja ko purano vakti na slavije poklo bijando dive?

⁸ Pana jekh buti so o manuša slavinena tano oljengo bijando dive. Da lji o hrišćanja valjani te slavinen poklo bijando dive? Ki Biblija vačeripe kotar duj manuša kola slavije poklo bijando dive, ama on na služije e Jehovase (1. Mojsieso 40:20; Marko 6:21). Ked o manuša slavije poklo bijando dive, tegani on slavije e hovavne devljen.  Odoljese o hrišćanja ko purano vakti „te slavinipe o bijando dive dikhlje sar jekh pagansko adeti“ (The World Book Encyclopedia).

⁹ Ko purano vakti o Rimljanja hem o Grkija verujie so ked o manuš bijandžola uzo oljeste tano jekh duho kova arakhilje celo oljeso dživdipe. O manuša kola na hine hrišćanja slavije poklo bijando dive sose on mislije ako čerena odova, tegani oljenge devela ka arakhen oljen.

10. Sose avdije o hrišćanja na slavinena poklo bijando dive?

¹⁰ So ka phene, da lji o Jehova mangela te slavinenpe o praznikija kola avena andi hovavni religija? (Isaija 65:11, 12). Na, ov na mangela odova. Odoljese amen na slavina o bijando dive ja sa avera praznikija kola avena andi hovavni religija.

11. (a) Sose disave manuša slavinena o praznikija? (b) So valjani te ovelče ko jekhto than?

¹¹ Disave manuša džanena so o Božić hem avera praznikija avena andi pagansko religija, ama palje slavinenaljen. On ko praznikija dikhena sar jekh šukar vakti ked šaj te oven ki kupa pe familjija. Sar tu dikheja ko odova? Šukar tano te ove ki kupa te familjija. O Jehova čerdža e familjija hem ov mangela amen te nakha šukar oljenca (Efeskonendže 3:14, 15). Amari familjija šaj ka ovel bahtalji te slavina oljenca o praznikija kola avena andi hovavni religija. Ama, amendže valjani te ovel ko jekhto than odova so o Jehova mangela. Odoljese o apostol Pavle pisija: „Uvek roden odova so mangela o Gospodari“ (Efeskonendže 5:10).

12. Save praznikija o Jehova na mangela?

 ¹² Bute manušendže tano sa jekh kotar avena o praznikija, ama o Jehova na dikhela adžahar. Ov na mangela o praznikija kola avena andi hovavni religija ja o praznikija kola čerena e manušen hem o zastave sar devela. Na primer, o Egipćanja hineljen but praznikija koljenca slavije pe hovavne devljen. Palo odova ked o Izraelcija ikljislje ando Egipat, on ljelje jekh oljengo pagansko prazniko hem odova prazniko vičije „praznik e Jehovase“. Ama, o Jehova kaznija oljen sebepi so čerdže odova (2. Mojsieso 32:2-10). I Biblija phenela amendže: „Ma takinen ništa soj tano melalo“ (Čitinen Isaija 52:11).

13. Save pučiba šaj ka oventu ako mangeja te čhinave te slavine o praznikija?

¹³ Ako mangeja te čhinave te slavine o praznikija šaj ka pučetu: „So te čerav ked me amala andi buti ka pučenma sose na slavinava o Božić oljenca? So valjani te čerav ked džiko ka delma poklon ked tano o Božić? So valjani te čerav ked mi romni ja mo rom ka rodel mandar te slavinav disavo prazniko? Sar te pomožinav me čhavendže te na ovel oljendže pharo sebepi so na slavina disavo praznik ja so na slavina oljengo bijando dive“?

14, 15. So šaj te čere ked džiko čerelače bahtalo o praznik ja delatu poklon?

¹⁴ But tano važno, te džane angljeder so ka vačere hem sar ka čere odova. Na primer, ked o manuša čerenače bahtalo o prazniko, tegani na valjani te cidetu oljendar. Tu šaj te vačere oljendže: „Oven saste“. Ama, ako džiko mangela te džanel pobuter odoljestar, tegani šaj te vačere oljese sose na slavineja o praznik. Uvek vačer šukaripa, birin o lafija kola ka vačere hem poštujin averen. I Biblija phenela:  „Tumaro lafi uvek nek ovel šukar vačerdo, sar o habe kova tano loneja čerdo, te šaj te džanen te vačeren svakonese sar so valjani“ (Koloskonendže 4:6). Tu šaj te vačere oljese so mangeja te ove averenca hem te de poklonja, ama na mangeja te čere odova ked tane o praznikija.

¹⁵ So valjani te čere ked džiko delatu poklon? Da lji valjani te lje odova poklon ja na? I Biblija phenela so valjani te ovelmen šukar savest anglo Devel (1. Timotejese 1:18, 19). Šaj o manuš kova delatu poklon na džanela so tu na slavineja odova praznik ja šaj te phenel: „Me džanava so tu na slavineja o praznik, ama me mangava te davtu akava poklon.“ Tu valjani kokri te birine da lji ka lje odova poklon ja na. Ama, so god te čere, valjani te oveltu šukar savest palo odova. Amen na ka čera diso so šaj te čhinavi amaro amaljipe e Jehova.

16. So valjani te čere ked tiklji familjija mangela te slavini disavo praznik?

¹⁶ So valjani te čere ked tiklji familjija mangela te slavini disavo praznik? Na valjani te hatu oljenca. Ma bistre, so on isiljen pravo te čeren so mangena. Ov šukar premalo oljende hem ma holjan. Poštujin odova so on mangena te čeren, sar so tu mangeja on te poštujinen odova so tu mangeja te čere (Čitinen Matej 7:12). Ama, so ka čere ako ti familjija mangela te ove oljenca ko disavo praznik? Moljintu e Jehovase te pomožiniče te džane so te čere. De sa tutar te džane pobuter odoljestar kotar avela odova praznik hem sar ka slavinipe. Ičer ki godi so uvek valjani te čere odova so o Jehova mangela.

17. So šaj te čere te na ovel pharo te čhavendže ked dikhena so avera čhavore slavinena o praznikija?

 ¹⁷ So šaj te čere te na ovel pharo te čhavendže ked dikhena so avera čhavore slavinena o praznikija? Nekobor puča ko berš, šaj te čere diso so ka čereljen te oven bahtalje. Šaj te čere odova adžahar so ka deljen poklonja ked on na adžičerena. Ama, jekh ando najšukar poklon kova šaj te de te čhavendže tano toklo vakti hem toklo mangipe.

18. Sose valjani te dža ko sastankija?

¹⁸ Te šaj te čere okova so o Jehova mangela, tu valjani te ikljove andi hovavni religija hem te ačhave o adetija hem o praznikija kola oj isila. Ama, so pana valjani te čere? Te šaj te služine e Jehovase tu valjani svako kurko te dža ko sastankija (Čitinen Jevrejendže 10:24, 25). O sastankija tane but važna te šaj te služina e Devljese sar so ov mangela (Psalam 22:22; 122:1). Amen ko odola sastankija šaj te zorjačera jekh jekhe (Rimskonendže 1:12).

19. Sose tano važno te vačere averendže ando odova so sikljiljan andi Biblija?

¹⁹ Isto adžahar, te šaj te služine e Jehovase valjani te vačere averendže ando odova so sikljiljan andi Biblija. Bute manušendže tano pharo ked dikhena kobor lošna buča ovena ko sveto. Da lji pendžareja asavke manušen? Vačer oljendže savo šukar dživdipe adžičerimen. Dža ko sastankija hem vačer o čačipe andi Biblija averendže. Adžahar ka dikhe so na ka mange te irinetu ki hovavni religija hem ko olake adetija. Tu čače ka ove bahtalo hem o Jehova ka deltu bare berečetija ako deja sa tutar te služine oljese sar so ov mangela (Malahija 3:10).