LEKTIONA 37
Hoi i bibla pral i budi un i lowe penella
Prindjreh tu ninna daar pral i lowe oder i budi? Ap koi jek rig hunte budras, te well menge kowa, hoi men hunte wella djipaske. Ap koi wawar rig hunte das ninna i Jehowes kowa, hoi les hunte wella. I bibla penella, har te kras kowa, te well menge kowa gar phares.
1. Hoi penell i bibla pral i budi?
O Dewel kamell, te hi menge mari budi shukar. An i bibla hi tardo, kai hi o mensheske tchi feteder “har te chal lo un pijell lo un well bachtelo pral kowa, hoi lo krell” (Sikepaskro 2:24). O Jehowah budras un budrella bud. Mer te krah les an kowa pal, dikell job latches ap mende, un ninna mer ham bachteles pral kowa.
Ap koi jek rig hunte budras — ap koi wawar rig hunte das mer ninna ap kowa garda, kai hi mari budi menge gar moldeder, har o Jehowah (Johanni 6:27). Job das menge peskro lab: Mer te tchiwah leskri budi an maro djipen glanstunes, dell job men halauter, hoi men an maro djipen djipaske hunte well.
2. Har te dikas ap lowe?
Ninna te penell i bibla, kai hi lowe jaake har i hildepen, penell li ninna, kai o lowe kokres men gar bachteles krella (Sikepaskro 7:12). “Ma nashenn i lowe pala! Kowa, hoi tut hi, kowa muk tut doha te well”, penell i bibla (Dik pal an Hebrearja 13:5). Te hi menge kowa doha, hoi men hi, wah mer gar frustrieremen pral kowa, hoi men gar hi. Jaake krah witar kek lowengri sijaan, hoi gar hunte wella (Gosewe Laba 22:7). Ninna kamah gar pal lowe te khelell, un mer krah witar tchi, hoi har sik lowe win dikella.
3. Har nai krah i lowentsa latcho koowa?
O Jehowah hi gar boklo. Te hi men ninna i baro dji wawarenge, un te dah wawaren, krah mer les pal (1. Timoteo 6:18). Latcho koowa nai krah i lowentsa, te dah i tchorwelenge, glanstunes mare phralenge un phenjenge. Ninna nai dah lowe, te well an i Versammlunga halauter plaissedo. O Jehowah hi bachteles, te hi men i baro dji wawarenge. Job dikell gar ap kowa, har bud mer dah. Mer te ham gar boklo, krell men kowa bachteles (Dik pal an Bitchepangre 20:35).
RODAS DUREDER
Kanna dikeh, hoske kowa mishto hi, te djinas, hoi menge mari budi moldo hi, un te dikas gar ap kowa, hoi men gar hi.
4. Share i Jehowes dran kowa, har tu budreh
Maro malepen i Jehoweha hunte sikrell pes ninna an kowa, har mer ap i budi dikah. Te dikan o VIDEO, rakrenn khetne pral:
-
Hoi his tuke shukar ap kowa, har o Jason ap peskri budi dikas, un har job peskri budi kras?
-
Hoi kras lo, te well leske peskri budi gar moldeder har o Jehowah?
Dikenn pal an 2. Korintarja 6:4, un rakrenn khetne pral:
-
Hoske hunte sikras mer ninna ap mari swetteskri budi, kai dikah mer jaake ap mari budi har o Jehowah?
Ninna te hunte well menge mari budi moldo, hunte atchell o Jehowah an maro djipen bud moldeder
5. Ab bachteles pral kowa, hoi tut hi
Bud kamenn jaake bud lowe te lell, har djala. I bibla penell menge pral kowa tchomone wawar. Dikenn pal an 1. Timoteo 6:6-8, un rakrenn khetne pral:
-
Hoi penell i bibla menge, te kras?
Ninna te hi men gar bud, nai wah bachteles. Te dikan o VIDEO, rakrenn khetne pral:
-
Hoske hin kola familje bachteles, ninna te hi len gar bud lowe?
Un hoi hi, te kamell jek, koles bud hi, bud un budeder? O Jesus penas, kai nai well menge kowa i bari bibacht. Dikenn pal an Luka 12:15-21, un rakrenn khetne pral:
-
Hoi well menge kola labentsa penlo? (Dikenn pal an o verso 15)
Drawerenn Gosewe Laba 10:22 un 1. Timoteo 6:10, un dikenn pal, hawo tchatchepen kote penlo wella. Rakrenn palle pral:
-
Hoi penals tu, hoi tuke budeder moldo hi: I malepen i Jehoweha oder bud lowe? Hoske peneh tu kowa jaake?
-
Hawe probleme nai wenna, te kamell jek bud un budeder lowe?
6. O Jehowah dell menge, hoi men hunte wella djipaske
Te nashrah mari budi un te hi men lowengre probleme nai sikrell pes, har sorles mer ap i Jehoweste patsah. Hoi te kras an sawi situationa? Te dikan o VIDEO, rakrenn khetne pral:
-
Hawe probleme hins ap maro phraleste?
-
Har djas maro phraal kola problementsa trujel?
Dikenn pal an Mateo 6:25-34, un rakrenn khetne pral:
-
Hoi krell o Jehowah menge, mer te tchiwah les glanstunes an maro djipen?
BUD PENENNA: “Me hunte budrap, te well miri familjake i latcho djipen. Doleske nashte djau gar an hako Khetnepen.”
-
Hawo biblakro verso krell tut an tiro patsepen sorles, kai hi menge kowa an hako tsiro o fetester, te tchiwah i Jehowes glanstunes an maro djipen?
HOI KATE PENLO WAS
Ninna te hi i budi un i lowe menge mishto, hunte das mer garda, te well menge kowa gar moldeder har o Jehowah.
Hoi penals tu?
-
Hoi hi menge mishto, te rikras mari balance, te djala pral i budi?
-
Hoske hi menge kowa mishto, te ham bachteles pral kowa, hoi men hi?
-
Har nai sikreh tu tiro patsepen ap o Jehoweskro lab, kai dell lo men kowa, hoi men hunte well djipaske?
BUDEDER
Kate nai dikeh, hoi i bibla pral i lowe penella.
“Hi i lowe kol draba o tchilatchepastar?” (I artikla online)
Kate drawereh, har o Dewel ap kowa dikella, mer te dah wawaren tchomone.
“Te dah tchomone — Hoi penell i bibla pral kowa?” (I artikla online)
Kate hatseh: Hi o khelepen pal bacht kokres i tikno koowa?
“Hoi penell i bibla pral o khelepen pal bacht” (Djangrenna!, März 2015)
Kate drawereh har i morsh o tchorepen un o khelepen pal lowe mukas.
“Ko khelepen pash o grajengro nashepen his miro djipen” (O Gardeskro Kheer, November 1, 2011)