Gue na tënë ti yâ ni

TI MÛ MABOKO NA ASEWA | BATANGO AMOLENGE

Tongana nyen la mo peut ti fa na molenge ti mo ti kanga bê ti sara mbeni kua so ayeke ngangu?

Tongana nyen la mo peut ti fa na molenge ti mo ti kanga bê ti sara mbeni kua so ayeke ngangu?

 Molenge ti mo ayeke toto, lo tene: “Mbi peut ti sara ni ape, a yeke ngangu mingi. Mbi peut ti hinga ni lâ oko ape.” Molenge ti mo aye hio ti zia lege ti sarango mbeni kua so lo bâ so ayeke ngangu. A yeke nzere na mo ape ti bâ so molenge ti mo ayeke gi ti sara mbeni ye gbâ, me mo ye ti tene lo hinga ye so lo peut ti sara ti hon ndö ti akpale so lo yeke wara. Eskê mo yeke dö terê hio ti aidé lo? Eskê mo ye ti tene lo zia lege ti sarango mbeni kua so ayeke ngangu na lo ti sara ni? Wala eskê mo yeke fa na molenge ti mo ti kanga bê ti sara mbeni kua so ayeke ngangu?

Ye so mo doit ti hinga

 A yeke kota ye ti kanga bê. Tongana mbeni babâ na mama afa na molenge ti lo ti wara ambeni kode grâce na sarango kua ngangu, a yeke sara si lo yeke réussir na ekole, lo yeke duti na nzoni seni nga lo yeke duti na nzoni songo na azo. Me, tongana mbeni babâ na mama aye pëpe ti tene molenge ti lo awara akpale, a peut ti sara si molenge ni ayeke tï ande na yâ ti kota vundu, lo yeke wara kode ti sara ambeni kua ape nga lo yeke duti na ngia ape na temps so lo yeke kono.

 Mo peut ti aidé molenge ti mo ti kanga bê ti sara mbeni kua so ayeke ngangu. Même amolenge so angbâ kete apeut ti duti na ngangu ti sara ambeni ye so na bango ni sarango ni ayeke ngangu nga ti leke ambeni kpale ti ala. Na yâ ti mbeni gingo nda ti ye so a sara, azo ti gingo nda ti ye ni afa so abébé so ayeke na nze 15 ayeke gi ti sara ambeni kua so ayeke ngangu tongana ala bâ mbeni kota zo na sarango effort ti sara mbeni ngangu kua.

 “Mbi rappelé so mbi fa na amolenge ti mbi ti wali ti kanga akamba ti poro ti ala. A yeke mbeni ye so zo ayeke manda ti sara ni gï na yâ ti lango oko ape. Lakue na temps so ala yeke kanga akamba ti poro ti ala, ala yeke mû aminute 10 ti si na 15 ti rappelé tongana nyen la ala yeke kanga ni. Na pekoni mbi yeke aidé ala. Ye so amû anze mingi na parfois ala yeke toto, me yeke na yeke ala hinga ti kanga ni. Ye ayeke duti fade facile na mbi tongana mbi vo na ala aporo so kamba ni ayeke dä ape. Me parfois, même e so e yeke ababâ na amama, e yeke manda ti kanga bê ti sara ambeni kua so ayeke ngangu tongaso si e fa na amolenge ti e ti kanga bê ti sara akua so ayeke ngangu.”—Colleen.

 Tongana mo gi ti aidé molenge ti mo lakue a peut ti sara si lo yeke kanga bê ape ti sara mbeni kua so ayeke ngangu. Sân ti hinga, ambeni babâ na mama apeut ti sara si amolenge ti ala aga azo so ayeke kanga bê ape. Na lege wa? So ala ye ti tene amolenge ti ala aduti nzoni, ambeni babâ na mama ayeke gi ti aidé amolenge ti ala na lege so ala yeke sara aye na place ti amolenge ni tongaso si ala wara akpale ape. Me, mara ti sarango ye tongaso ayeke na lege ni ape. Jessica Lahey so ayeke mbeni wasungo mbeti atene: “Lakue tongana ababâ na amama ayeke gi ti zi amolenge ti ala na yâ ti akpale, a yeke mo bâ mo tene ala yeke tene . . . e hinga so amolenge ti e ahinga kua ape, ala peut ti sara mbeni ye ape nga e yeke sûr na ala ape.” a Ye ti pekoni ayeke nyen? Tongana mbeni lâ amolenge ni awara ambeni ngangu kpale ala yeke sara ye oko ape, ndali ti so ala hinga so ala yeke na bezoin ti tene a sara ni na place ti ala.

Ahon ti tene mo sara angangu kua so molenge ti mo la a doit fade ti sara ni, mo peut ti fa na lo ti kanga bê ti sara ni

Ye so mo peut ti sara

 Encouragé ala ti sara angangu kua. Ababâ na amama apeut ti fa na amolenge ti ala ti kanga bê na lege so ala yeke mû na ala akua so alingbi na ngu ti ala. Na tapande, ti amolenge so ayeke na popo ti ngu 3 ti si na ngu 5, ala peut ti fa na ala ti sukula akete kete bongo ti ala nga ti leke aye ti ngia ti ala na place ni. Ti amolenge so akono kamême, ala peut ti aidé ti gue ti sara gara ti ga na ni, ti leke table avant ti tene a te ye nga ti zi asembe ti kobe ni na peko ti tengo ye, ti tuku poubelle nga ti ro aye so atuku na sese. Ti ala so ayeke amaseka, ala peut ti sara ambeni kua so ayeke ngangu na tapande ti nettoyé aye, ti bâ lege ti aye nga ti leke ambeni ye so abuba. Anzere na mingi ti amolenge ape ti sara kua, me ala yeke bâ nzoni dä tongana ababâ na amama ti ala amû na ala akua ti yanga-da ti sara na temps so ala ngbâ kete. Amolenge ni ayeke bâ nzoni dä tongana nyen? Ala yeke hinga ti sara angangu kua, ye so ayeke aidé ala ti sara akua ti ala nzoni na ngoi so ala yeke kono.

 Mama ndia ti Bible: “Mara ti ngangu kua nde nde kue aga na ye ti nzoni.”—aProverbe 14:23.

 “Mû kua na amolenge ti mo gï tongaso ape gï ti tene ala duti occupé. Zo oko aye tongaso ape, même amolenge nga kue. Mû na ala avrai kua so ala peut ti aidé mo dä. Tongana molenge ti mo angbâ kete, fa na lo ti nettoyé poussière na terê ti aye tongana atable nga na achaise tongana lo peut ti sara ni. Tongana mo yeke sukula oto, fa na lo ti sukula aplace so maboko ti mo apeut ti si dä ape. Duti nduru ti sara tënë ti angangu kua so molenge ti mo asara.”—Chris.

 Fa ye na molenge ti mo na ngoi so lo yeke sara mbeni kua so ayeke ngangu. Parfois amolenge ayeke dö lege ti sarango mbeni kua azia hio ndali ti so ala hinga comment ti sara ni ape. Tongaso, tongana mo yeke fa na molenge ti mo mbeni fini kua, mo peut ti tara ti sara ye alingbi na aye so a fa na gbe ni ge. Kozoni, sara kua ni na temps so molenge ti mo ayeke bâ mo na sarango ni. Na pekoni, ala sara kua ni legeoko. Nga, bâ molenge ti mo na sarango kua ni, na mû na lo ambeni wango so apeut ti aidé lo. Na ndani, zia molenge ti mo ti tene lo oko la lo sara kua ni.

 Mama ndia ti Bible: “Mbi zia tapande ni na ala, si gï tongana ti so mbi sara na ala, a lingbi ala nga asara tongaso.”—Jean 13:15.

  “Aye so mbi vivre ni afa so, e ababâ na amama e doit ti duti mbeni nzoni tapande tongana e ye ti tene amolenge ti e amanda ti kanga bê ti sara kua so ayeke ngangu. E doit ti duti na asarango ye so e ye ti tene amolenge ti e aduti na ni.”—Doug.

 Aidé molenge ti mo ti hinga so ayeke sioni ape ti tene zo awara akpale na ngoi so lo yeke sara mbeni kua. Fa na molenge ti mo so lani na ambeni ngoi ayeke ngangu na mo ti sara ambeni ye, me so mo ngbâ ti sara aye ni so mo wara aye ti nzoni na pekoni ndali ti so mo zia lege ni ape. Fa na molenge ti mo so ayeke na lege ni so lo bâ so ayeke ngangu ti sara mbeni fini ye nga so lo peut ti manda ye na lege ti a-erreur so lo yeke sara. Dë bê ti molenge ti mo so mo yeke ngbâ ti ye lo même si lo sara a-erreur na yâ ti akua so lo yeke sara. Gï tongana ti so mbeni muscle ayeke kpengba tongana a sara kua na ni, molenge ti mo ayeke manda ti kanga bê ti sara akua so ayeke ngangu tongana mo zia lege na lo ti sara effort ti sara ni. Tongana molenge ti mo adoit ti sara mbeni kua so ayeke ngangu, ahon ti tene mo aidé lo, zia na lo ngoi ti tene lo gi ti sara ni atâa so bê ti lo apeut ti son. Mbeni buku (How Children Succeed) atene: “Nzoni lege ti aidé mbeni molenge ti tene lo ga mbeni zo so akpengba ayeke ti tene mo zia lege na lo ti sara mbeni ye so mo bâ so ye ni apeut ti kara lo.”

 Mama ndia ti Bible: “A yeke nzoni zo ayeda ti sara ye so a hunda na lo na ngangu ti sara na ngoi so lo de maseka.”—Toto ti Jérémie 3:27, Mbeti ti Nzapa Tënë so amu fini.

 “Tongana mo zia lege na amolenge ti mo ti sara effort kamême ti sara ambeni kua so ayeke ngangu, na tongana amolenge ni ahinga so na ndani babâ na mama ti ala ayeke aidé ala tongana kua ni akara ala, amolenge ni ayeke bâ nzoni dä. Tongana angoi ayeke hon, ala yeke hinga ti sara kua ni nzoni na ye so ayeke aidé ala ti hinga so ti kanga bê ti sara akua so ayeke ngangu ayeke ga lakue na aye ti nzoni.”—Jordan.

 Gonda ala ndali ti effort ti ala, me ndali ti hingango ndo ti ala ape. Na tapande, ahon ti tene mo tene na molenge ti mo, mo tene: “Mo wara nzoni note, mo hinga mbeti. Mo peut ti tene na lo mo tene, mo wara nzoni note, anzere na mbi ti bâ so mo sara effort ti manda ye ngangu.” Ngbanga ti nyen la ayeke kota ye ti gonda amolenge ti mo ndali ti effort so ala sara me pëpe ndali ti hingango ndo ti ala? Dr.  Carol Dweck atene: “Tongana mo gonda amolenge ti mo ndali ti hingango ndo ti ala ayeke sara si ala duti na kite na ndö ti ala wani tongana ala bâ so mbeni ye ayeke ngangu na ala ti sara wala tongana mbeni ye amarché ape”. Lo kiri lo tene: “Tongana ababâ na amama aye ti sara ye ti nzoni na amolenge ti ala, mbeni nzoni ye so ala peut ti sara ayeke ti fa na amolenge ni ti yeda ti sara akua so ayeke ngangu, ti manda ye na lege ti a-erreur ti ala, ti duti na ngia ti sara akua so ayeke ngangu, ti gi ti hinga fini lege ti sarango ambeni ye nga ti ngbâ ti manda ye. Tongana ala sara tongaso, amolenge ni ayeke ku gï ti tene a gonda ala ape.” b

 Mama ndia ti Bible: “Gonda so mbeni zo awara amû lege ti hinga ye so ayeke na yâ ti bê ti lo.”—aProverbe 27:21.

a Extrait du livre Le don de l’échec.

b Extrait du livre État d’esprit