Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

CHAPITRE 33

Proprétie ti Ésaïe aga tâ tënë

Proprétie ti Ésaïe aga tâ tënë

MATTHIEU 12:15-21 MARC 3:7-12

  • AZO APETE JÉSUS

  • LO SARA SI PROPHÉTIE TI ÉSAÏE AGA TÂ TËNË

Tongana lo hinga so aFarizien na azo ti Hérode agbe lingo ti fâ lo, Jésus na adisciple ti lo ague na mbage ti Kota ngu ti Galilée. Gbâ ti azo aga na mbage ti lo. Na popo ti azo ni so a yeke wara azo so alondo na Galilée, azo so alondo na akodro so ayeke na tere ti Tyr na Sidon, azo so alondo na mbage ti est ti Ngu ti Jourdain, azo so alondo na Jérusalem nga na ala so alondo na Idumée so ayo kâ na mbage ti sud. Jésus asava azo mingi na ngoi ni so. Ye ti pekoni ayeke so, azo so ayeke na angangu kobela aga na mbage ti lo. A hon ti tene ala ku ti tene lo la lo ndu ala, ala la fadeso ayeke gi gingo ti ndu lo.—Marc 3:9, 10.

Ndali ti so azo ayeke gbani gbani, Jésus atene na adisciple ti lo ti zia mbeni ngö nduru, tongaso si lo lingbi ti pusu yongoro kete na yanga ti ngu ni nga ti kpe ti tene azo apete lo. Me na ndo ni, lo lingbi nga ti ngbâ na yâ ti ngö ni, ti fa ye na azo wala ti gue na mbeni place ti yanga ti ngu ni nde ti aidé ambeni zo.

Disciple Matthieu abâ so aye so Jésus asara, a sara si “tënë so a fa na prophète Ésaïe si lo tene aga tâ tënë”. (Matthieu 12:17). Prophétie wa la Jésus asara si aga tâ tënë na ngoi ni so?

Prophétie ni atene: “Bâ, wakua ti mbi la, lo so mbi soro lo, lo so mbi ye lo mingi; lo la lo zia ngia na bê ti mbi mingi! Mbi yeke zia yingo ti mbi na ndo ti lo, na lo yeke sara si azo ti amara ahinga ye so ayeke sarango ye mbilimbili. Lo yeke papa na zo pëpe, lo yeke dekongo ape nga zo ayeke mä go ti lo na ndo ti akota lege pëpe. Sosongo so awoko awe, lo yeke dö ni pëpe, na mèche so wâ ague ti mingo dä, lo yeke mingo ni pëpe. Lo yeke sara tongaso juska lo sara si fango ngbanga ti mbilimbili aduti dä. Beku ti amara ayeke duti na ndo ti iri ti lo.”—Matthieu 12:18-21; Ésaïe 42:1-4.

A yeke tâ tënë so Jésus ayeke wakua so Nzapa aye lo mingi. Jésus afa polele ye so a iri ni a tene fango ngbanga ti mbilimbili, atâa so asioni ngobo ti vorongo nzapa ti aJuif akanga ndo ni. Na ndo ti so ala fa nda ti Ndia ti Nzapa na lege ni ape, aFarizien ayeke nga même pëpe na nzara ti aidé mbeni zo ti kobela na lâ ti Sabbat. Na sarango si fango ngbanga ti mbilimbili ti Nzapa asigi polele nga so yingo ti Nzapa ayeke na ndo ti lo, Jésus azi azo na gbe ti andia ti akotara so ayeke na lege ni ape. A yeke ngbanga ni la si amokonzi-nzapa ti aJuif aye ti fâ lo. So ye ti mawa!

Tënë so a tene “lo yeke papa na zo pëpe, lo yeke dekongo ape nga zo ayeke mä go ti lo na ndo ti akota lege pëpe” aye ti tene nyen? A ye ti tene so tongana Jésus ayeke sava lani azo, lo yeke tene na ala wala na asioni yingo ti “fa lo na azo pëpe.” (Marc 3:12). Lo ye pëpe si azo ahinga lo gi ndali ti so ala mä atënë na ndo ti lo na ndo ti alege wala na lege ti atënë so ala mä na yanga ti amba ti ala, so a ba yâ ni kirikiri.

Na ndo ni, Jésus ayeke fa nga lani tënë ti dengo bê na azo so ayeke tongana asosongo so awoko, a ba na a yeke gue ti tï tingo. Azo so ayeke tongana mbeni mèche ti wâ so ayeke gue ti mingo mingongo. Jésus ayeke dö sosongo so pëpe wala lo yeke mingo wâ ti mèche so ape. Nde na so, na ndoye nga na nzoni bê, lo yeke yô azo ti mawa na nduzu. Biani, Jésus ayeke mbeni zo so azo kue apeut ti zia beku ti ala na ndo ti lo.