Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

CHAPITRE 32

Lege so a bata lani na Jésus

Lege so a bata lani na Jésus

NGOI na ngoi, Jéhovah ayeke sala aye so ayeke pika bê mingi ti bata amaseka nga na ala so ayeke na ngangu pëpe ti bata tele ti ala mveni. Tongana mo gue na ngonda, mo lingbi ti bâ mbeni lege so Jéhovah ayeke bata na zo. Me kozoni mo yeke gi peut-être li ti mo na ndo ye so ayeke si.

Mo bâ mbeni ndeke aga aluti na tele ti mo. Mo bâ mo tene lo wara sioni. Mbeni kpangbi ti lo ni ayeke kpaka sese, na tongana mo ye ti ga ndulu na lo, lo yeke pusu yongoro na mo. Na ngoi so mo yeke mû peko ti lo, ndeke ni angbâ ti kpe gi mo kpengo. Me mo ye ti bâ, ndeke ni ahulu lo hon yongoro. Kpangbi ti lo ni aso lo pëpe! Mo hinga ye so ndeke ni ayeke sala fade?—

Ndulu na ndo so ndeke ni aluti fade dä, akete molenge ti lo ayeke na yâ ti apele. Mbito asala mama ti ndeke ni, teti mo lingbi ti wara ala na ti sala sioni na ala. Tongaso, lo sala mo bâ mo tene lo wara sioni, na lo hon na mo yongoro na ndo ni. Zo wa alingbi ti bata e tongana mama ti ndeke so abata akete molenge ti lo?— Na yâ ti Bible, a haka Jéhovah na mbeni ndeke so a hiri lo ngualo, so ayeke mû maboko na akete molenge ti lo.—Deutéronome 32:11, 12.

Molenge so ayeke na kota ngele mingi ahon atanga ni kue na lê ti Jéhovah ayeke Jésus. Tongana Jésus ayeke lani na yayu, lo yeke mbeni zo ti yingo so ayeke ngangu mingi tongana Babâ ti lo. Lo lingbi ti bata tele ti lo. Me tongana a dü Jésus tongana mbeni bébé na sese ge, lo yeke na ngangu pëpe. A lingbi a bata lo.

Ti sala ye so Nzapa atokua lo ndali ni na ndo ti sese, a lingbi Jésus akono na lo ga koli so ayeke mbilimbili-kue. Me kozoni ti tene ye so asi, Satan agi lani lege ti fâ Jésus. Alege kue so a gi lani ti fâ na Jésus tongana lo de kete molenge, nga alege so Jéhovah abata na lo ayeke tâ mbeni pendere mbaï. Mo ye ti mä ni?—

Ngoi kete na peko ti so a dü Jésus, Satan asala si mbeni ye so akpa tongoro aza na lê ti nduzu na mbage ti kodoro ti Tö. Azo so ayeke gi nda ti atongoro amû peko ti tongoro ni akilomètre mingi juska ala si na Jérusalem. Kâ, ala hunda ndo so a yeke dü zo so ayeke ga ande gbia ti aJuif. Azo so ahinga ye na ndo ye so Bible atene akiri tënë: “Na Bethléhem.”​—Matthieu 2:1-6.

Tongana Hérode, sioni gbia ti Jérusalem, amä tënë na ndo fini gbia so a dü lo ade ti ninga pëpe ndulu na gbata ti Bethléhem, lo tene na azo ti gingo nda ti atongoro: ‘Ala gue agi molenge ni, tongana ala wara lo awe, ala kiri atene na mbi.’ Mo hinga ngbanga ti nyen Hérode aye ti hinga ndo so Jésus ayeke dä?— Lo sala kota bê na lo ye ti fâ lo!

Nzapa abata Molenge ti lo ni tongana nyen?— Tongana azo ti gingo nda ti atongoro awara Jésus, ala mû gbâ ti aye na lo. Na pekoni, na yâ ti mbeni bango li, Nzapa atene na ala ti kiri na Hérode pëpe. Tongaso, ala mû mbeni lege nde ti kiri na kodoro, ala hon na Jérusalem pëpe. Tongana Hérode amä so azo ti gingo nda ti atongoro ni ahon, ngonzo agbu lo ngangu. Na gingo ti fâ Jésus, lo hunda ti tene a fâ amolenge-koli kue ti ngu use asi na gbe ni so ayeke na Bethléhem! Me Jésus ahon ti lo kozoni awe.

Mo hinga tongana nyen Jésus akpe?— Na peko ti so azo ti gingo nda ti atongoro ahon, Jéhovah atene na Joseph, koli ti Marie, ti londo ti gue yongoro kâ na Egypte. Kâ, sioni Hérode alingbi ti sala sioni na Jésus pëpe. Angu mingi na pekoni, tongana Joseph na Marie nga na Jésus alondo na Egypte akiri, Nzapa akiri atene mbeni tënë na Joseph. Na yâ ti mbeni bango li, lo tene na Joseph ti gue na Nazareth. Kâ, sioni alingbi ti si na Jésus pëpe.​—Matthieu 2:7-23.

Mo bâ tongana nyen Jéhovah abata lani Molenge ti lo?— Ti mo, zo wa la ayeke tongana akete ndeke so mama ti ala ahonde ala na yâ ti apele wala tongana Jésus na ngoi so lo de kete molenge? A yeke mo ape?— Ambeni zo aye ti sala sioni na mo nga. A yeke azo wa?—

Bible atene so Satan ayeke tongana bamara so ayeke toto, lo ye ti te e. Na legeoko tongana ti so abamara ayeke gbu ka gi akete nyama, Satan na adémon ti lo ayeke gbu ka gi akete molenge (1 Pierre 5:8). Me Jéhovah ayeke ngangu ahon Satan. Jéhovah alingbi ti bata amolenge ti lo wala ti zi sioni so Satan asala na ala.

Na chapitre 10 ti buku so, mo dabe mo na ye so Zabolo na adémon ti lo aye si e sala?— Ala ye si e sala mara ti dutingo koli na wali so Nzapa atene a yeke na lege ni pëpe. Me gi azo wa si alingbi ti duti koli na wali?— Gi akota zo, koli na wali, so asala mariage awe.

Me mawa ni ayeke so ambeni kota zo aye ti gi amolenge. Tongana ala sala ye so, amolenge-koli na amolenge-wali alingbi ti komanse ti sala asioni ye so ala manda na tele ti akota zo so. Ala nga kue akomanse ti sala kusala na tele ti ala ti koli wala ti wali na lege so ayeke nzoni pëpe. A yeke ye so asi lani aninga awe na kodoro ti Sodome. Bible atene so azo ti Sodome, ‘amaseka-koli na ambakoro,’ atara lani ti lango na akoli so aga na ndo ti Lot.​—Genèse 19:4, 5.

Legeoko tongana ti so a lingbi a bata lani Jésus, a lingbi a bata nga mo yongoro na akota zo so, na même na ambeni molenge, so ayeke gi peut-être ti lango na mo. Mingi ni, azo so ayeke tene so ala yeke akamarade ti mo. Ala lingbi même ti mû mbeni ye na mo tongana mo tene na ala so mo yeke tene na ambeni zo pëpe ye so ala ye ti sala na mo. Me azo so ayeke azo ti kion, tongana Satan na adémon ti lo. Ala ye ti wara gi nzerengo tele. Ala yeke gi ti wara nzerengo tele ni na langongo na amolenge. A yeke tâ sioni mingi!

Mo hinga ye so ala lingbi ti sala ti wara nzerengo tele ni?— Ala lingbi ti tara ti sala ngia na tele ti mo ti koli wala ti wali. Wala ala lingbi même ti mû tele ti ala ti koli wala ti wali na ti tingbi ni na ti mo, si ala sala ngia na ni. Me zia zo asala ngia na tele ti mo ti koli wala ti wali lâ oko pëpe. Même tongana a yeke ita ti mo ti koli wala ti wali, atâa mama wala babâ ti mo, zia lege na ala pëpe. Ambage ti tele ti mo so ayeke gi ti mo mveni.

Tongana nyen mo lingbi ti bata tele ti mo yongoro na azo so ayeke sala mara ti asioni ye tongaso?— Kozoni kue, zia zo oko asala ngia na tele ti mo ti koli wala ti wali pëpe. Tongana mbeni zo aye ti sala ni, tene na kota go: “Mbi ke! Mbi yeke gue ti kä mo!” Tongana zo ni so atene so a yeke faute ti mo, ke. A yeke tâ tënë pëpe. Gue mo kä gi lo na zo so mo hinga mo tene lo yeke mä mo! Même tongana lo tene so a lingbi ambeni zo nde ahinga pëpe ye so mo na lo ayeke sala, gue mo kä gi lo. Même tongana lo tene lo yeke mû apendere ye na mo wala lo tene ambeni tënë ti zia mbito na bê ti mo, kpe yongoro na tele ti lo, na gue mo kä lo.

Sala mbito pëpe, me sala hange. Tongana babâ na mama ti mo atene a lingbi mo si ndulu na mara ti azo wala ando tongaso pëpe, mä ala. Tongana mo mä ala, mo yeke zi lege pëpe na mbeni sioni zo ti sala sioni na mo.

Diko aye na ndo lege ti bata na tele ti mo na ndo adutingo koli na wali so ayeke na lege ni pëpe na Genèse 39:7-12; aProverbe 4:14-16; 14:15, 16; 1 aCorinthien 6:18; nga na 2 Pierre 2:14.