Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

CHAPITRE 5

“So ayeke Molenge ti Mbi”

“So ayeke Molenge ti Mbi”

TONGANA amolenge asala anzoni ye, bê ti azo so ayeke bata ala ayeke nzere mingi. Tongana mbeni molenge ti wali wala ti koli asala mbeni ye so ayeke nzoni, babâ ti lo ayeke tene na azo na baba: “So molenge ti mbi la.”

Jésus ayeke sala lakue ye so anzere na bê ti Babâ ti lo. Ni la, Babâ ti lo ayeke pika kate na ndo ti lo. Mbeni lâ, tongana Jésus na adisciple ti lo ota ayeke na mbeni ndo, mo hinga tënë so Babâ ti lo atene?— Na yayu kâ, Nzapa atene na ala: “So ayeke Molenge ti Mbi so Mbi ndoye Lo.”​—Matthieu 17:5.

Jésus ayeke lakue na ngia ti sala aye so anzere na bê ti Babâ ti lo. Mo hinga ngbanga ti nyen? Ngbanga ti so lo ye biani Babâ ti lo. Tongana mbeni zo asala ye gi ngbanga ti so a pusu lo ti sala ni, ye ni ayeke duti ngangu na lê ti lo. Me tongana lo yeke ndulu ti yeda ti sala ni, ye ni akpengba pëpe. A ye ti tene nyen, mo hinga ni?— A ye ti tene ti ye biani ti sala mbeni ye.

Même kozoni si Jésus aga na sese, ye kue so Babâ ti lo ahunda lo ti sala, lo yeke lani ndulu ti sala ni. A yeke ngbanga ti so lo ye Babâ ti lo, Jéhovah Nzapa. Jésus ayeke lani na mbeni pendere ndo na yayu kâ na tele ti Babâ ti lo. Me Nzapa ayeke na mbeni kota kua ti mû na Jésus ti sala. Ti sala kua so, a lingbi Jésus azia yayu. A lingbi a dü lo tongana mbeni bébé na ndo ti sese. Jésus ayeke lani ndulu ti sala ye so ngbanga ti so Jéhovah aye si lo sala ni.

Me ti tene a dü lo tongana mbeni bébé na ndo ti sese, a lingbi Jésus awara mbeni mama. Mo hinga mama ti lo ni?— A yeke Marie. Jéhovah atokua ange ti lo Gabriel ti sala tënë na Marie. Gabriel atene na lo so lo yeke dü ande mbeni molenge ti koli. Iri ti lo ayeke duti ande Jésus. Babâ ti bébé ni ayeke ande zo wa?— Ange ni atene so Babâ ti bébé ni ayeke duti ande Jéhovah Nzapa. A yeke nda ni la si a yeke hiri ande Jésus Molenge ti Nzapa.

Ti mo, Marie atene ti lo lani nyen?— “Mbi ye ti ga mama ti Jésus pëpe.” A yeke ye so lo tene la? Oko pëpe, Marie ayeke lani ndulu ti sala ye so Nzapa aye. Me fade a yeke dü Molenge ti Nzapa so ayeke na yayu kâ, tongana mbeni bébé na ndo ti sese tongana nyen? Tongana nyen dungo Jésus ayeke lani nde mingi na tanga ti abébé kue? Mo hinga ni?—

Biani, Nzapa asala akozo babâ na mama ti e, Adam na Eve, ti tene ala bungbi na mbeni lege so apika bê, si mbeni molenge alingbi ti to nda ti kono na yâ ti mama ti lo. Azo atene so a yeke mbeni miracle! Mbi hinga so mo yeda na tënë so.

Ti so, Nzapa asala mbeni miracle so apika bê mingi. Lo mû fini ti Molenge ti lo na yayu kâ lo zia ni na yâ ti Marie. Nzapa asala ye so kozo lâ oko pëpe, na lo kiri lo sala ni mbeni pëpe. Na lege ti miracle so, tongana tanga ti abébé kue so ayeke kono na yâ ti mama ti ala, Jésus ato nda ti kono na yâ ti Marie. Na pekoni, Marie aga wali ti Joseph.

Tongana ngoi ti tene a dü Jésus aga ndulu awe, Marie na Joseph ague na kodoro ti Bethléhem. Me gbâ ti azo ague kâ. Mbeni ndo ti tene Joseph na Marie alango dä ayeke même dä pëpe. Tongaso, ala ngbâ na ndo so a yeke bata anyama dä. Kâ, Marie adü Jésus, na lo zia lo na yâ ti mbeni caisse ti tengo na kobe ti anyama, tongana ti so mo yeke bâ ge.

Na bï so a dü na Jésus, aye ti dongo bê asi. Ndulu na Bethléhem, mbeni ange asi na ambeni zo ti batango ataba. Lo tene na ala so Jésus ayeke mbeni kota zo. Ange ni atene: ‘Bâ! Mbi yeke na mbeni nzo tënë ti tene na i. Tënë ni ayeke zia ande ngia na bê ti azo kue. Laso, a dü mbeni zo so ayeke zi ande azo.’—Luc 2:10, 11.

Ange ni atene na azo ti batango ataba ni so ala lingbi ti wara Jésus na Bethléhem, na yâ ti mbeni caisse ti tengo na kobe ti anyama. Mo ye ti bâ nga, ambeni ange ti yayu abungbi legeoko na kozo ange ni, na ala sepela Nzapa, ala tene: ‘Gloire na Nzapa na siriri na ndo sese na popo ti azo so amû ngia na Lo.’​—Luc 2:12-14.

Tongana a-ange ni akiri na yayu kâ awe, azo ti batango ataba ni ague na Bethléhem na ala bâ Jésus. Kâ, ala tene na Joseph nga na Marie anzoni ye kue so ala mä. Bâ tâ tongana nyen tele ti Marie anzere lani mingi so lo yeda ti ga mama ti Jésus!

Na pekoni, Joseph na Marie amû Jésus ala gue na kodoro ti Nazareth. A yeke kâ si Jésus akono. Tongana lo ga koli awe, lo komanse ti sala kota kua ti lo ti fango tënë. A yeke mbeni mbage ti kua so Jéhovah Nzapa aye si Molenge ti lo asala na ndo ti sese. Jésus aye lani ti sala kua so ngbanga ti so lo ye Babâ ti lo ti yayu mingi.

Kozoni si Jésus akomanse ti sala kua ti lo tongana Kota Wafango ye, Jean Baptiste abatize lo na yâ Ngu ti Jourdain. Na ngoi ni kâ, mbeni ye so zo agi li ti lo na ni gbä asi! Tongana Jésus ayeke sigigi na yâ ti ngu ni, na yayu kâ, Jéhovah asala tënë, lo tene: “So ayeke Molenge ti Mbi so Mbi ndoye Lo, Lo mû ngia na Mbi mingi.” (Matthieu 3:17). Tongana babâ na mama ti mo atene na mo so ala ye mo, a yeke nzere na mo ape?— Biani, tele ti Jésus nga anzere lani mingi.

Jésus asala lakue ye so ayeke nzoni. Lo handa lê ti azo pëpe na tenengo so lo yeke zo so lo yeke ni pëpe. Lo tene na azo pëpe so lo yeke Nzapa. Ange Gabriel atene lani na Marie so a yeke hiri ande Jésus Molenge ti Nzapa. Jésus lo mveni atene so lo yeke Molenge ti Nzapa. Lo tene nga na azo pëpe so lo hinga ye mingi ahon Babâ ti lo. Lo tene: “Babâ ayeke kota ahon Mbi.”​—Jean 14:28.

Même na yayu kâ, tongana Babâ ti lo amû lani kua na lo ti sala, Jésus asala ni. Lo tene pëpe so lo yeke sala ni, si na pekoni lo sala mbeni ye nde. Lo ye Babâ ti lo. Tongaso lo mä tënë ti Babâ ti lo. Na pekoni, tongana Jésus aga na sese ge, lo sala ye so Babâ ti lo ti yayu atokua lo ndali ni. Lo mû ngoi ti lo pëpe ti sala mbeni ye nde. A yeke ye ti dongo bê pëpe so Jéhovah awara ngia mingi na yâ Molenge ti lo!

E nga kue e ye ti nzere na lê ti Jéhovah, ni la ape?— Tongaso, a lingbi e fa so e yeke mä biani Nzapa, legeoko tongana Jésus. Nzapa ayeke sala tënë na e na lege ti Bible. Ti tene so e mä Nzapa, si na mbage e mä na bê wala e sala aye so ague nde na Bible, a yeke na lege ni?— Girisa nga pëpe so tongana e ye biani Jéhovah, e yeke duti ande na ngia ti nzere na bê ti lo.

Diko fadeso ambeni versê ti Bible so afa ye so a lingbi e hinga na ndo Jésus na ti mä na bê na lo: Matthieu 7:21-23; Jean 4:25, 26; na 1 Timothée 2:5, 6.