Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

Akete tënë

Akete tënë

 1 AMAMA-NDIA

Amama-ndia la ayeke na gunda ti andia ti Nzapa. Amama-ndia so ayeke akpengba tâ tënë so ayeke na yâ ti Bible. A mû maboko na e ti hinga fason so Jéhovah ayeke pensé na ni nga na atënë ti bê ti lo na ndö ti aye. Amama-ndia amû maboko na e ti mû anzoni desizion na yâ ti fini ti e nga ti sara ye so ayeke na lege ni. Amama-ndia ayeke mû maboko na e mingi mbilimbili na yâ ti aye so andia ti Nzapa ayeke na ndö ni ape.

Chapitre 1, paragraphe 8

 2 MANGO YANGA

Ti mä yanga ti Jéhovah aye ti tene e yeda na bê ti e wani ti sara ye so lo hunda na e ti sara. Jéhovah aye ti tene e mä yanga ti lo ndali ti so e ye lo (1 Jean 5:3). Tongana e ye Nzapa nga e yeke na confiance na lo, e yeke sara ye alingbi na awango ti lo na yâ ti aye kue. E yeke mä yanga ti lo même tongana a yeke ngangu na e. A yeke nzoni ti mä yanga ti Jéhovah ndali ti so lo fa na e tongana nyen ti duti nzoni na yâ ti gigi ti e laso nga lo mû na e zendo so e yeke wara ande aye ti nzoni mingi na yâ ti ngoi so ayeke ga.—Ésaïe 48:17.

Chapitre 1, paragraphe 10

 3 LIBERTÉ TI SORO YE

Jéhovah amû na zo oko oko kue liberté ti soro ye, wala ngangu ti soro aye. Lo créé e pëpe ti duti tongana amasini (Deutéronome 30:19; Josué 24:15). E lingbi ti sara kua na liberté ti e ti soro aye nzoni. Me tongana e sara hange ape, e lingbi ti mû adesizion na lege ti ndara ape. So e yeke na liberté, a ye ti tene e wani e mû desizion wala e ye ti ngbâ be-ta-zo na Jéhovah wala pëpe nga ti fa so e ye lo biani.

Chapitre  1, paragraphe 12

 4 ANDIA NA NDÖ TI NZONI SARANGO YE

Jéhovah alu andia na ndö ti nzoni sarango ye, wala andia so ayeke fa lege na e na yâ ti asarango ye ti terê ti e nga na yâ ti aye so e yeke sara. Na yâ ti Bible, e lingbi ti manda andia so nga e lingbi ti manda tongana nyen la andia so alingbi ti mû maboko na e ti duti na mbeni fini so ayeke nzoni (aProverbe 6:16-19; 1 aCorinthien 6:9-11). Afango lege so amû maboko na e ti hinga bango ndo ti Jéhovah na ndö ti ye so ayeke na lege ni wala ye so ayeke na lege ni ape. A mû nga maboko na e ti hinga tongana nyen ti ye azo, ti mû anzoni desizion nga ti sara ye na nzoni bê na amba ti e. Atâa so andia ti dunia so na ndö ti nzoni sarango ye ayeke kiri gï kiringo na gbe ni, aye so Jéhovah ahunda na e ti sara achangé ape (Deutéronome 32:4-6; Malachie 3:6). Ti sara ye alingbi na afango lege so ayeke bata e si mbeni ye asara sioni na e ape nga mbeni ye azia vundu na bê ti e ape.

Chapitre 1, paragraphe 17

 5 CONSCIENCE

Conscience ti e ayeke mbeni ye so a dü e dungo na ni so ayeke fa na e ye so ayeke na lege ni nga ye so ayeke na lege ni ape. Jéhovah amû na e oko oko kue conscience (aRomain 2:14, 15). Ti tene conscience ti e asara kua nzoni, a lingbi e fa lege na ni alingbi na andia ti Jéhovah na ndö ti nzoni sarango ye. Na pekoni, conscience ti e alingbi ti mû maboko na e ti mû adesizion so anzere na Nzapa (1 Pierre 3:16). Conscience ti e alingbi ti gboto mê ti e na ngoi so e ye ti soro mbeni ye so ayeke ye ti buba wala conscience ti e alingbi ti sara si vundu asara e mingi na peko ti so e sara mbeni sioni ye. Conscience ti e alingbi ti woko, me na mungo maboko ti Jéhovah e lingbi ti sara si akiri akpengba. Nzoni conscience ayeke mû na e siriri ti bê nga asara si e ne terê ti e wani.

Chapitre 2, paragraphe 3

 6 KPENGO MBETO TI NZAPA

Kpengo mbeto ti Nzapa aye ti tene so e ye lo nga e ne lo mingi, ni la e ye pëpe ti sara mbeni ye so azia vundu na bê ti lo. Kpengo mbeto ti Nzapa amû maboko na e ti sara nzoni ye nga ti ke ti sara sioni ye (Psaume 111:10). A pusu e ti dengi mê nzoni na aye kue so Jéhovah atene na e. A mû nga maboko na e ti sara ye alingbi na azendo so e mû na lo ndali ti so e ne lo mingi. Kpengo mbeto ti Nzapa ayeke sara ngangu na ndö ti fason ti gbungo li ti e, fason so e yeke sara na ye na amba ti e nga na aye so e yeke soro lâ oko oko.

Chapitre 2, paragraphe 9

 7 CHANGENGO BÊ

Changengo bê ayeke kota vundu so asara mbeni zo ndali ti mbeni sioni ye so lo sara. Azo so aye Nzapa, vundu ayeke sara ala mingi tongana ala hinga so ala sara mbeni ye so ague nde na aye so Jéhovah ahunda na ala ti sara. Tongana e sara mbeni ye na lege ni ape, a lingbi e voro yanga na Jéhovah ti pardonné e na lege ti ye so Jésus afuta ti zi azo (Matthieu 26:28; 1 Jean 2:1, 2). Tongana e changé bê ti e biani nga e zia lege ti sarango ye so ayeke sioni, e lingbi ti duti na confiance so Jéhovah ayeke pardonné e. E bezoin encore ape ti bâ so tënë ayeke na li ti e ndali ti ye so e sara ândö (Psaume 103:10-14; 1 Jean 1:9; 3:19-22). A lingbi e sara ngangu ti manda ye na lege ti afaute ti e, e changé apensé kue so ayeke na lege ni ape nga e sara ye alingbi na aye so Jéhovah ahunda na e ti sara.

Chapitre 2, paragraphe 18

 8 BINGO ZO NA GIGI TI BUNGBI

Tongana mbeni zo asara mbeni kota siokpari na lo changé bê ti lo ape nga lo ke ti sara ye alingbi na aye so Jéhovah ahunda na lo ti sara, lo lingbi ti ngbâ encore mbeni membre ti congrégation ape. A lingbi a bi lo na gigi ti bungbi. Tongana a bi mbeni zo na gigi, e yeke sara songo na lo encore ape nga e yeke zia lege ti sarango lisoro na lo (1 aCorinthien 5:11; 2 Jean 9-11). Bingo zo na gigi ayeke mbeni ye so a leke ni ti bata iri ti Jéhovah nga na ti congrégation (1 aCorinthien 5:6). Bingo zo na gigi ayeke nga mbeni fango lege na zo so alingbi ti mû maboko na mbeni zo ti changé bê ti lo tongaso si lo lingbi ti kiri na Jéhovah.—Luc 15:17.

Chapitre 3, paragraphe 19

 9 FANGO LEGE NGA NA AWANGO

Jéhovah aye e nga lo ye ti mû maboko na e. Ndani la lo yeke fa lege na e nga lo yeke mû wango na e na lege ti Bible nga na azo so aye lo. Ndali ti so e yeke azo so ayeke mbilimbili-kue ape, e yeke tâ na bezoin ti mungo maboko so (Jérémie 17:9). Tongana e mä yanga ti azo so Jéhovah asara kua na ala ti fa lege na e, e yeke fa so e ne lo nga e ye ti mä yanga ti lo.​—aHébreu 13:7.

Chapitre 4, paragraphe 2

 10 BABA NGA NA SARANGO TERÊ KETE

Ndali ti so e yeke mbilimbili-kue ape, a yeke ngangu ape ti tene e gi ye gï ndali ti nzoni ti e wani nga ti sara ye na baba. Me Jéhovah ahunda na e ti sara terê ti e kete. Fani mingi, e yeke komanse ti manda ti sara terê ti e kete tongana e haka terê ti e na Jéhovah nga e bâ so e yeke tâ kete mingi (Job 38:1-4). Mbeni kota mbage ti sarango terê kete ayeke ti manda ti pensé mingi na amba ti e nga na ye so alingbi ti duti nzoni ndali ti ala ahon e wani. Fani mingi, baba asara si mbeni zo apensé so lo yeke nzoni mingi ahon amba ti lo. Zo so asara terê ti lo kete ayeke bâ lo wani nzoni nga lo yeke bâ ando so lo kpengba dä nga na ando so lo woko dä. Lo yeke sara mbeto ape ti yeda na afaute ti lo, ti hunda pardon nga ti yeda na awango. Zo so asara terê ti lo kete ayeke zia bê ti lo na Jéhovah nga lo yeke sara ye alingbi na afango lege ti lo.​—1 Pierre 5:5.

Chapitre 4, paragraphe 4

 11 KOMANDEMA

Komandema ayeke droit so mbeni zo ayeke na ni ti tene na zo ye so lo doit ti sara nga ti mû adesizion. Jéhovah ayeke lo so ayeke na kota komandema na yayu nga na ndö ti sese. Ndali ti so lo la lo créé aye kue, lo la lo yeke Zo so ayeke na ngangu mingi ahon tanga ti azo kue na yâ ti dunia. Lo sara kua lakue na komandema ti lo ndali ti nzoni ti azo. Jéhovah amû na ambeni zo kua ti bango lege ti e. Na tapande, ababâ na amama, a-ancien ti congrégation nga na azo ti gouvernement ayeke na komandema, na Jéhovah aye ti tene e sara kua maboko na maboko na ala (aRomain 13:1-5; 1 Timothée 5:17). Me tongana andia ti azo ague nde na andia ti Nzapa, e yeke mä Nzapa ahon ti mä azo (Kusala 5:29). Tongana e yeda na komandema ti azo so Jéhovah ayeke sara kua na ala, e yeke fa na Jéhovah so e ne adesizion ti lo.

Chapitre 4, paragraphe 7

 12 A-ANCIEN

Jéhovah asara kua na a-ancien, so ayeke aita-koli so ahinga ti sara kua ti ala nzoni, ti bâ lege ti congrégation (Deutéronome 1:13; Kusala 20:28). Akoli so ayeke mû maboko na e ti ngbâ ti kpengba songo ti e na Jéhovah nga ti voro lo na siriri nga na yâ ti wusuwusu ape (1 aCorinthien 14:33, 40). Ti tene a soro a-ancien na lege ti yingo vulu, a lingbi ala sara ye alingbi na aye so a hunda na azo so aye ti ga a-ancien so ayeke na yâ ti Bible (1 Timothée 3:1-7; Tite 1:5-9; 1 Pierre 5:2, 3). E yeke na confiance na bungbi ti Jéhovah nga e yeke mû maboko na ni, ni la e yeke sara kua maboko na maboko na a-ancien.—Psaume 138:6; aHébreu 13:17.

Chapitre 4, paragraphe 8

 13 MOKONZI TI SEWA

Jéhovah amû na ababâ na amama kua ti bâ lege ti amolenge ti ala nga na azo ti da ti ala. Ye oko, Bible afa so koli la ayeke mokonzi ti sewa. Tongana babâ ayeke dä ape, mama ayeke ga mokonzi ti sewa. Akua ti mokonzi ti sewa ayeke ti mû kobe, bongo nga na ndo ti lango na azo ti sewa ni. A yeke kota ye mingi ti tene mokonzi ti sewa amû li ni ti mû maboko na sewa ti lo ti voro Jéhovah. Na tapande, lo yeke sara kue ti tene lakue ala gue na abungbi, ala fa tënë nga ala manda Bible ndo oko. Mokonzi ti sewa ayeke mû nga li ni na yâ ti mungo adesizion. Lo yeke gi lakue ti mû tapande ti Jésus na lege so lo yeke sara ye na nzoni bê nga lo yeke sara ye ahon ndö ni ape, lo yeke sara lâ oko ape ye ti ngangu na azo ti sewa ti lo. Ye so ayeke sara si azo kue ti sewa ni aye terê, tongaso si azo kue na yâ ti sewa ni alingbi ti bâ so ala duti nzoni nga songo ti ala na Jéhovah ayeke kpengba.

Chapitre 4, paragraphe 12

 14 BEBUNGBI

Bebungbi ayeke groupe ti aita-koli so ayeke na beku ti gue na yayu so Nzapa ayeke sara kua na ala ti bâ ndo na ndö ti kua so azo ti lo ayeke sara. Na ngoi ti akozo Chrétien, Jéhovah asara lani kua na mbeni bebungbi ti fa lege na congrégation ti akozo Chrétien ti voro lo nga ti fa tënë (Kusala 15:2). Laso, groupe ti aita-koli so ayeke na yâ ti Bebungbi ayeke mû li ni ti fa lege na awakua ti Nzapa nga ti bata ala. Na ngoi so aita-koli so ayeke mû adesizion, ala yeke zia si Bible nga na yingo vulu afa lege na ala. Jésus atene so groupe ti akoli so, so a soro ala na lege ti yingo vulu ti gue na yayu so, ayeke “ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara”.​—Matthieu 24:45-47.

Chapitre 4, paragraphe 15

 15 KANGANGO YE NA LI

Na ambeni ngoi, peut-être a yeke hunda na mbeni ita-wali ti sara mbeni kua na yâ ti congrégation so mbeni ita-koli la adoit fade ti sara ni. Na ngoi so lo yeke sara kua ni, lo yeke fa so lo bâ na nene ni ye so Jéhovah aleke na lege so lo yeke kanga ye na li ti lo. Me gï na yâ ti ambeni ye la lo bezoin ti kanga ye na li ti lo. Na tapande, mbeni ita-wali ayeke kanga ye na li ti lo tongana lo yeke manda Bible na mbeni zo na ngoi so koli ti lo wala mbeni ita-koli so awara batême awe ayeke dä.​—1 aCorinthien 11:11-15.

Chapitre 4, paragraphe 17

 16 DUTINGO NDE NA DUNIA SO

Tongana e duti nde na dunia so, e yeke ke ti mû mbage ti e na yâ ti atënë ti poroso (Jean 17:16). Awakua ti Jéhovah ayeke mû mbage ti Royaume ti lo. E yeke nde na yâ ti aye ti dunia so, gï tongana ti so Jésus ayeke lani nde.

Jéhovah ahunda na e “ti woko terê na gbe ti agouvernement nga na akomandema”. (Tite 3:1, 2; aRomain 13:1-7). Me ndia ti Nzapa atene nga so a lingbi e fâ zo pëpe. Tongaso, conscience ti mbeni Chrétien ayeke mû lege na lo ti sara bira ape. Tongana a mû lege na mbeni Chrétien ti sara mbeni kua na place ti kua ti turugu, a lingbi lo gbu li ti lo ti bâ wala conscience ti lo amû lege na lo ti sara ni.

E yeke voro gï Jéhovah oko ndali ti so lo la lo créé e. Atâa so e yeke fa so e ne aye so a mû ni tongana fä ti kodro, e yeke bara drapeau ape wala e yeke he hymne ape (Ésaïe 43:11; Daniel 3:1-30; 1 aCorinthien 10:14). Nga, awakua ti Jéhovah oko oko kue amû desizion ala wani ti mû mbage ti mbeni kama-poroso ape wala ti voté mbeni zo ape. A yeke ndali ti so e mû mbage ti gouvernement ti Nzapa awe.​—Matthieu 22:21; Jean 15:19; 18:36.

Chapitre 5, paragraphe 2

 17 YINGO TI DUNIA SO

Dunia so apusu azo ti pensé tongana Satan. Azo so aye Jéhovah ape nga so asara sanka ti aye so lo hunda na e ti sara ayeke pensé tongana Satan (1 Jean 5:19). A iri fason so azo so ayeke pensé na ni nga na aye so apensé ni apusu ala ti sara yingo ti dunia so (aÉphésien 2:2). Awakua ti Jéhovah ayeke sara kue ti duti pëpe na yingo ti dunia so (aÉphésien 6:10-18). E ye afango lege ti Jéhovah nga e yeke sara ngangu ti ngbâ ti pensé tongana lo.

Chapitre 5, paragraphe 7

 18 ATËNË TI A-APOSTAT

Atënë ti a-apostat ague nde na atâ tënë ti Bible. A-apostat asara kpengbango-li na Jéhovah na Jésus, lo so a zia lo Gbia ti Royaume ti Nzapa, na ala gi ti pusu ambeni zo ti mû peko ti ala (aRomain 1:25). Ala ye ti dü kite na yâ ti li ti azo so avoro Jéhovah. Ambeni zo na popo ti akozo Chrétien aga lani a-apostat, na ngoi ti e nga ambeni zo aga a-apostat (2 aThessalonicien 2:3). Azo so ayeke be-ta-zo na Jéhovah ayeke yôro terê ti ala pëpe na yâ ti atënë ti a-apostat. E yeke zia lâ oko ape si nzara ti hingango ye na ndö ti atënë wala ngangu so azo asara na ndö ti e apusu e ti diko atënë ti a-apostat wala ti mä ni. E yeke be-ta-zo na Jéhovah nga e yeke voro gï lo oko.

Chapitre 5, paragraphe 9

 19 ZINGO SIOKPARI

Na gbe ti Ndia ti Moïse, azo ti Israël ayeke hunda lani na Jéhovah ti pardonné siokpari ti ala. Ala yeke ga na asandaga ti lê ti kobe, ti mafuta nga na ti anyama na temple ti tene a zi siokpari ti ala. Na lege so, a dabe ti azo ti Israël so Jéhovah ayeke nduru ti pardonné siokpari ti azo ti mara ni kue nga na ti zo oko oko kue. Ngoi mingi na pekoni, na peko ti so Jésus amû fini ti lo ti kanga ndö ti asiokpari ti e, a hunda encore ape ti mû asandaga ti zingo siokpari. Jésus amû sandaga so ayeke mbilimbili-kue “fani oko biani biani awe.”​—aHébreu 10:1, 4, 10.

Chapitre 7, paragraphe 6

 20 BANGO ANYAMA NA NENE NI

Na gbe ti Ndia ti Moïse, a mû lege na azo ti te anyama. A hunda nga na ala ti mû anyama na sandaga (Lévitique 1:5, 6). Me Jéhovah azia lege pëpe na azo ti lo ti sara sioni na anyama (aProverbe 12:10). Ti tâ tënë ni, na yâ ti Ndia ni a wara andia so abata anyama si a sara sioni na ala ape. A hunda na azo ti Israël ti bâ lege ti anyama ti ala nzoni.​—Deutéronome 22:6, 7.

Chapitre 7, paragraphe 6

 21 AKETE KETE MBAGE TI MÊNË NGA NA AKODE TI KAÏNGO NA KOBELA

Akete kete mbage ti mênë. Akota mbage ti mênë ayeke osio: abengba globule, avuru globule, aplaquette nga na plasma. A lingbi ti kangbi yâ ti akota mbage ni so kete kete. *

A-Chrétien ake ti mû mênë wala akota mbage osio ti mênë. Me eskê a yeke na lege ni ti tene ala mû akete kete mbage ti mênë? Bible afa anzene nzene tënë na ndö ni ape. Tongaso, a yeke na Chrétien oko oko ti mû desizion alingbi na conscience ti lo so Bible afa lege na ni.

Ambeni Chrétien asoro ti ke akete kete mbage kue ti mênë. Peut-être ala tene so Ndia so Nzapa amû na Israël ahunda na ala ti tuku mênë so asigi na yâ ti mbeni nyama kue “na sese”.​—Deutéronome 12:22-24.

Ambeni asoro ti ala ti sara nde. Conscience ti ala amû lege na ala ti yeda ti mû ambeni kete kete mbage ti mênë. Peut-être ala tene so akete kete mbage ti mênë ayeke encore ape fini ti zo so a mû mênë ni na yâ ti lo.

Na ngoi so mo yeke mû desizion na ndö ti akete kete mbage ti mênë, gbu li na ndö ti ahundango ndo so:

  • Mbi hinga so tongana mbi ke akete kete mbage kue ti mênë aye ti tene so mbi yeke yeda pëpe ti mû ambeni yôro, so ambeni kete kete mbage ti mênë ayeke na yâ ni, so ayeke kaï na akobela wala so ayeke sara si mênë ti zo akaï ti yuru?

  • Tongana nyen la mbi yeke fa na mbeni docteur raison so mbi ke wala mbi yeda na mbeni kete kete mbage ti mênë oko wala mingi?

Akode ti kaïngo na kobela. E aChrétien e yeke mû mênë ti e na zo ape nga e yeke yeda pëpe ti tene ambeni yenga kozo ti tene a opéré e a mû mênë ti e a bata ni ti tene a kiri na ni na terê ti e. Ye oko, ambeni kode ti kaïngo na kobela ayeke dä so na ngoi ni a yeke sara kua na mênë ti zo ti kobela ni. A lingbi Chrétien oko oko kue asoro lo wani fason so a yeke sara kua na mênë ti lo na ngoi ti opération, na ngoi ti mbeni examen wala na ngoi so a yeke sara kua na mbeni kode ti kaïngo na kobela. Na ngoi so a yeke sara aye so, peut-être a mû mênë ti zo ti kobela ni a zia ni nde teti mbeni ngoi.—Ti hinga ambeni tënë na ndö ni, bâ Tour ti Ba Ndo ti lango 1 ti novembre, ngu 2000, lembeti 30-31.

Na tapande, mbeni kode ti kaïngo na kobela ayeke dä so a iri ni hémodilution: Ngoi kete kozo ti tene a opéré mbeni zo ti kobela, a mû mbeni mbage ti mênë ti lo a zia mbeni yôro na place ni. Na pekoni, na ngoi ti opération ni wala kete na peko ti opération ni, a kiri na mênë ni na terê ti lo.

Mbeni kode nde ayeke dä so a iri ni récupération du sang épanché. A yeke mû mênë ti zo so ayuru na ngoi ti opération ni a bata ni, a zi saleté dä na pekoni a kiri na ni na terê ti zo ti kobela ni na ngoi ti opération ni wala kete na pekoni.

Docteur oko oko ayeke sara kua na akode so na alege nde nde. Tongaso, kozo ti tene mbeni Chrétien ayeda ti tene a opéré lo, lo yeda ti sara mbeni examen wala ti tene a sara kua na mbeni kode ti kaï na kobela ti lo, lo bezoin ti hinga mbilimbili tongana nyen la a yeke sara kua na mênë ti lo.

Na ngoi so mo yeke mû desizion na ndö ti akode ti kaïngo na kobela so ahunda ti sara kua na mênë ti mo wani, gbu li na ndö ti ahundango ndo so:

  • Tongana a yeke sara si mbeni mbage ti mênë ti mbi asua ague na yâ ti mbeni masini nga teti mbeni ngoi peut-être mênë ti mbi ayeke hon na yâ ti terê ti mbi ape, conscience ti mbi amû lege na mbi ti bâ so mênë ni ayeke lakue mbage ti mênë ti mbi, tongaso si a hunda pëpe ti tuku ni “na sese”?—Deutéronome 12:23, 24.

  • Eskê conscience ti mbi so Bible afa lege na ni ayeke gi mbi tongana, na ngoi ti mbeni opération, a mû mbage ti mênë ti mbi a changé ambeni ye na yâ ni na pekoni a kiri na ni na terê ti mbi wala a zia ni na lê ti kä ni?

  • Mbi hinga so tongana mbi ke akode kue ti kaïngo na kobela so andu sarango kua na mênë ti mbi wani aye ti tene so mbi yeke ke ti tene a mû mênë ti mbi ti sara na examen, hemodialyse wala mbi ke ti tene a sara kua na mbeni masini ti sara kua na place ti bê nga na fufu ti mbi?

Kozo ti mû adesizion na ndö ti akete kete mbage ti mênë nga na akode ti kaïngo na kobela so asara kua na mênë ti e wani, a lingbi e sambela Jéhovah ti fa lege na e na pekoni e yeke sara recherche na ndö ni (Jacques 1:5, 6). Na pekoni, a lingbi e sara kua na conscience ti e so Bible afa lege na ni ti mû desizion. A lingbi e hunda amba ti e pëpe na ye so ala yeke sara tongana ala yeke fade na place ti e nga a lingbi ambeni zo agi pëpe ti pusu e ti mû desizion alingbi na bango ndo ti ala.​—aRomain 14:12; aGalate 6:5.

Chapitre 7, paragraphe 11

 22 DUTINGO SALETÉ APE NA YÂ TI SARANGO YE TI E

Ti duti saleté ape na yâ ti sarango ye ti e aye ti tene asarango ye ti terê ti e nga na aye so e sara aduti sioni pëpe na lê ti Nzapa. Dutingo saleté ape na yâ ti sarango ye ti e andu aye so e pensé na ni, atënë so e tene nga na aye so e sara. Jéhovah ahunda na e ti kpe aye kue so andu bungbingo koli na wali so ayeke sioni wala lango-sioni (aProverbe 1:10; 3:1). A lingbi e leke na bê ti e ti sara ye alingbi na andia ti Jéhovah na ndö ti nzoni sarango ye même kozo si e tingbi na mbeni ye so alingbi ti pusu e ti sara sioni ye. A lingbi e sambela Nzapa lakue ti mû maboko na e ti ngbâ ti pensé gï na ndö ti aye so ayeke nzoni, nga a lingbi e leke na bê ti e ti ke aye so alingbi ti pusu e ti sara lango-sioni.​—1 aCorinthien 6:9, 10, 18; aÉphésien 5:5.

Chapitre 8, paragraphe 11

 23 SARANGO SIONI YE SÂN KAMENE NGA NA SIONI YE

Ti sara sioni ye sân kamene aye ti tene ti sara tënë wala ti sara ye na mbeni lege so ague nde mingi na andia ti Nzapa na ndö ti anzoni sarango ye, na ti sara ni sân kamene. Zo so asara ni afa so lo ne pëpe andia ti Nzapa. Tongana mbeni zo asara sioni ye sân kamene, a-ancien ayeke sara komite ti lo. Sarango sioni ye andu asioni ye nde nde so mbeni zo asara. Tongana sioni ye so mbeni zo asara ague nde mingi na ndia ti Nzapa, a-ancien ayeke sara komite ti zo ni.​—aGalate 5:19-21; aÉphésien 4:19; ti hinga ambeni tënë na ndö ni, bâ “Atënë so azo ahunda” so ayeke na yâ ti Tour ti Ba Ndo ti lango 15 ti juillet 2006.

Chapitre 9, paragraphe 7; chapitre 12, paragraphe 10

 24 SARANGO NGIA NA TERÊ TI ZO TI KOLI WALA TI WALI

Jéhovah aleke ti tene, na lege ti bungbingo koli na wali, azo so asara mariage afa na mba yengo terê so sioni ayeke dä ape. Me tongana mbeni zo asara ngia na terê ti lo ti koli wala ti wali, lo yeke gi ti wara nzerengo terê ti bungbingo koli na wali na mbeni lege so ayeke sioni. Zo so asara ni alingbi ti sara sioni na songo ti lo na Jéhovah. A lingbi ti sara si zo amaï asioni nzara ti bê nga lo duti pëpe na nzoni bango ndo na ndö ti bungbingo koli na wali (aColossien 3:5). Mbeni zo so ayeke sara sioni ye so na lo bâ so a yeke ngangu na lo ti zia lege ni adoit ti ngbâ ti sara ngangu (Psaume 86:5; 1 Jean 3:20). Tongana mo yeke na kpale so, na bê ti mo kue hunda na Jéhovah ti mû maboko na mo. Ke aye tongana porno so ayeke sara si mo komanse ti duti na asioni pensé. Sara lisoro na babâ wala mama ti mo so ayeke Chrétien wala na mbeni kamarade ti mo so ayeke na nzoni songo na Jéhovah na so ane andia ti lo (aProverbe 1:8, 9; 1 aThessalonicien 5:14; Tite 2:3-5). Hinga biani so Jéhovah abâ angangu so mo yeke sara ti ngbâ ti duti na anzoni sarango ye nga lo bâ ni na nene ni.​—Psaume 51:17; Ésaïe 1:18.

Chapitre 9, paragraphe 9

 25 MUNGO AWALI MINGI

Jéhovah aleke ti tene koli asara mariage gï na wali oko. Na Israël ti ândö, Nzapa azia lege na akoli ti mû awali mingi, me a yeke ye so lo leke lani na tongo nda ni la ape. Laso, Jéhovah azia lege pëpe na azo ti lo ti mû awali mingi. Mbeni koli alingbi ti mû gï wali oko, na mbeni wali alingbi ti mû gï koli oko.​—Matthieu 19:9; 1 Timothée 3:2.

Chapitre 10, paragraphe 12

 26 DIVORCE NGA NA KANGBINGO TERÊ

Jéhovah aleke ti tene mbeni koli na wali ti lo angbâ na terê ti mba na ngoi kue so ala yeke na fini (Genèse 2:24; Malachie 2:15, 16; Matthieu 19:3-6; 1 aCorinthien 7:39). Gingo wali wala koli nde ayeke gï oko ye so amû lege na mbeni zo ti sara divorce na koli wala wali ti lo. Tongana ye so asi, Jéhovah amû na zo so asara sioni ape droit ti soro ti sara divorce wala pëpe.​—Matthieu 19:9.

A yeke si so mbeni Chrétien asoro ti kangbi na koli wala wali ti lo atâa so mba ti lo agi wali wala koli nde pëpe (1 aCorinthien 7:11). Bâ ambeni ye so alingbi ti pusu mbeni Chrétien ti pensé ti kangbi na koli wala wali ti lo:

  • Tongana koli ni ake na mbana ti bata sewa ti lo: Mbeni koli ake ti mû na azo ti sewa ti lo aye so ala bezoin ni, a sara si azo ti sewa ni ayeke na nginza wala kobe ape.​—1 Timothée 5:8.

  • Sarango ye ti ngangu mingi na zo: Koli wala wali ti zo asara ye ti ngangu mingi na lo, a sara si lo bâ so seni ti lo wala fini ti lo ayeke na yâ ti kpale.—aGalate 5:19-21.

  • Songo ti zo ni na Jéhovah ayeke na yâ ti ngangu kpale: Koli wala wali ni asara si mba ti lo ni apeut ti voro Jéhovah ape.​—Kusala 5:29.

Chapitre 11, paragraphe 19

 27 GONDANGO ZO NGA KPENGBANGO ZO

E kue e bezoin ti tene a gonda e nga a kpengba e (aProverbe 12:25; 16:24). E lingbi ti kpengba mba nga ti dë bê ti mba na lege ti atënë so e tene na ndoye nga na nzoni bê. Mara ti atënë so alingbi ti mû maboko na aita ti e ti gbu ngangu nga ti ngbâ ti sara na Jéhovah atâa akota kpale so ala wara (aProverbe 12:18; aPhilippien 2:1-4). Tongana mbeni zo adécouragé ngangu, a lingbi e ne lo na lege so e mä lo nga a lingbi e gi ti comprendre lo. Sarango tongaso alingbi ti mû maboko na e ti hinga tënë so e lingbi ti tene na lo wala ye so e lingbi ti sara ti mû maboko na lo (Jacques 1:19). Zia na gbele mo ti hinga aita ti mo nzoni mingi, tongaso si mo hinga nzoni aye so ala bezoin ni. Tongaso, mo lingbi ti mû maboko na ala ti bâ ndo na mbage ti Lo so adengo bê kue nga na aye kue so akpengba zo alondo na lo; Lo la lo lingbi ti dë bê ti ala biani.​—2 aCorinthien 1:3, 4; 1 aThessalonicien 5:11.

Chapitre 12, paragraphe 16

 28 SARANGO MARIAGE

Bible afa pëpe ambilimbili ndia na ndö ti sarango mariage. Angobo nga na aye so ndia ahunda ayeke nde nde na ando nde nde (Genèse 24:67; Matthieu 1:24; 25:10; Luc 14:8). Ye so ayeke kota mingi na lango ti mariage ayeke zendo so koli na wali ni amû na devant ti Jéhovah. Acouple mingi asoro ti tene afami nga na akota kamarade ti ala aduti dä na ngoi so ala mû zendo nga ala soro ti tene mbeni ancien amû mbeni diskur. A yeke na fini couple ni ti mû desizion na ndö ti mara ti matanga so ala yeke sara na pekoni, tongana ala ye ti sara matanga ti mariage ti ala (Luc 14:28; Jean 2:1-11). Atâa desizion wa la mbeni couple amû na ndö ti fason so ala yeke sara na mariage ti ala, a lingbi ala sara kue ti tene a mû gonda na Jéhovah (Genèse 2:18-24; Matthieu 19:5, 6). Amama-ndia ti Bible alingbi ti mû maboko na ala ti mû anzoni desizion (1 Jean 2:16, 17). Tongana ala soro ti mû sämba na azo na ngoi ti matanga ni, a lingbi ala sara kue ti tene a bâ ndo nzoni na ndö ti matanga ni (aProverbe 20:1; aÉphésien 5:18). Tongana ala soro ti tene mozoko wala angia aduti dä, a lingbi ala sara kue ti tene aye so amû gonda na Jéhovah. A-Chrétien so asara mariage, songo ti ala na Nzapa nga na songo so ayeke na popo ti ala adoit ti gbu bê ti ala mingi ahon lango ti mariage ti ala.​—aProverbe 18:22; ti wara ambeni wango na ndö ni, bâ Tour ti Ba Ndo ti lango 1 ti novembre 2006, lembeti 12-21.

Chapitre 13, paragraphe 18

 29 MUNGO ANZONI DESIZION

E ye ti mû anzoni desizion so amama-ndia ti Bible la apusu e ti mû ni. Na tapande, koli wala wali ti mbeni Chrétien, so ayeke Témoin ti Jéhovah ape, alingbi ti tisa lo ti gue ti te ye na ambeni fami na ngoi ti mbeni matanga ti dunia so. Tongana a si na mo, nyen la mo yeke sara? Tongana conscience ti mo amû lege na mo ti gue, mo lingbi ti fa na koli wala wali ti mo so tongana na ngoi ti tengo kobe ni azo asara ambeni ye so andu angobo so alondo na apaïen, mo yeke mû mbage dä ape. A lingbi mo gbu li nga ti bâ wala guengo ti te ye na azo ni ayeke sara pëpe si ambeni zo apika gere ti ala.​—1 aCorinthien 8:9; 10:23, 24.

Wala peut-être patron ti mo aye ti mû na mo mbeni nginza nde na nginza ti kua ti mo na ngoi ti mbeni matanga ti dunia so. Mo doit ti ke ni? Peut-être ape. Bango ndo ti patron ti mo na ndö ti nginza ni la ayeke mû lege na mo ti mû ni wala ti ke ni. Eskê lo bâ ni tongana mbeni lege ti sarango matanga ni? Wala lo mû na mo nginza ni gï ti kiri singila na mo? Na peko ti so mo gbu li na ndö ti aye so nga na ambeni ye nde, mo doit ti mû desizion ti mû nginza ni wala pëpe.

Na yâ ti mbeni ye nde, peut-être mbeni zo amû na mo mbeni cadeau na ngoi ti mbeni matanga ti dunia so na lo tene: “Mbi hinga so mo yeke sara matanga so ape, me mbi ye ti mû na mo ye so.” Peut-être zo ni aye gï ti sara nzoni bê na mo. Ye oko, eskê mbeni ye ayeke dä so afa na mo so lo yeke tara mabe ti mo wala lo yeke gi ti pusu mo ti sara matanga ni? Na peko ti so mo gbu li na ndö ti tënë so, a yeke na mo ti mû desizion ti mû cadeau ni wala pëpe. Na yâ ti adesizion ti e kue, e ye ti duti na nzoni conscience nga ti duti be-ta-zo na Jéhovah.​—Kusala 23:1.

Chapitre 13, paragraphe 22

 30 DENGO BUZE NGA NA SARANGO YE ALINGBI NA NDIA

Mingi ni, tongana azo amä terê na ndö ti mbeni tënë ape si a leke ni hio nga na yâ ti siriri, a yeke ga kota tënë ape (Matthieu 5:23-26). Na lê ti aChrétien kue, ye so adoit ti duti kota ye ayeke ti mû gonda na Jéhovah nga ti ngbâ ti bata beoko ti congrégation.​—Jean 13:34, 35; 1 aCorinthien 13:4, 5.

Tongana aChrétien amä terê pëpe na ndö ti mbeni ye so andu dengo buze, a lingbi ala gi ti leke ni sân ti gue na mba na gbele ngbanga. Na 1 aCorinthien 6:1-8, bazengele Paul amû wango na aChrétien so ague na mba na gbele ngbanga. Ti gue na aita ti e na gbele ngbanga alingbi ti ga na zonga na ndö ti Jéhovah nga na congrégation. Na Matthieu 18:15-17, a fa aye ota so aChrétien adoit ti sara ti leke angangu tënë so a bi na li ti zo tongana pango zo wala tënë ti likisi. (1) Ala doit ti gi kozoni kue ti leke tënë ni na popo ti ala. (2) Tongana ala leke ni gbä, ala lingbi ti hunda na mbeni ita oko wala aita use so ayeke na nzoni songo na Jéhovah ti mû maboko na ala. (3) Na pekoni, ala lingbi ti hunda na a-ancien ti leke tënë ni tongana ala bâ so a lingbi ala sara ni. Tongana tënë ni asi na gbele a-ancien, ala yeke sara kua na amama-ndia ti Bible ti gi ti mû maboko na azo kue so tënë ni abâ ala ti mä terê na yâ ti siriri. Tongana ambeni zo so tënë ni abâ ala aye pëpe ti sara ye alingbi na aye so Bible ahunda, peut-être a hunda ti tene a-ancien asara komite ti ala.

Ambeni tënë ayeke dä so a yeke na lege ni ti gue na ni na gbele ngbanga, na tapande tënë ti divorce, ti droit ti batango amolenge, ti wungo ti nginza so koli wala wali adoit ti mû na mba ti lo ti bata na amolenge na peko ti divorce, ti warango assurance ti kanga na lê ti mbeni kpale, ti warango nginza na peko ti so mbeni buze atï wala gingo ti fa so testament so mbeni zo asû ayeke na lege ni. Tongana mbeni Chrétien ague na mara ti atënë so na gbele ngbanga ti tene a leke ni na yâ ti siriri, lo sara ye ague nde na wango ti Paul ape.

Tongana mbeni zo asara mbeni sioni ye so ndia ake, na tapande lo lango na zo na ngangu, lo lango na mbeni molenge wala lo sara ye ti ngangu na lo, lo sara sioni na mbeni zo, lo nzi mbeni kota ye wala lo fâ zo, si mbeni Chrétien afa tënë ni na azo ti komande, lo sara ye ague nde na wango ti Paul ape.

Chapitre 14, paragraphe 14

 31 AKÛKÛ TI SATAN

Ngbene ye na yaka ti Éden ti ga na ni, Satan agi ti handa azo (Genèse 3:1-6; Apocalypse 12:9). Lo hinga so tongana lo peut ti buba apensé ti e, lo lingbi ti pusu e ti sara sioni ye (2 aCorinthien 4:4; Jacques 1:14, 15). Lo yeke sara kua na abungbi ti poroso, abungbi ti nzapa, abungbi ti dengo buze, angia, mandango mbeti nga na gbâ ti ambeni ye nde ti maï apensé ti lo nga ti sara si azo abâ so ayeke na lege ni.—Jean 14:30; 1 Jean 5:19.

Satan ahinga so ngoi angbâ na lo mingi ape ti handa azo. Tongaso, lo yeke sara ye kue so lo lingbi ti sara ti handa azo mingi. Lo ye mbilimbili ti handa azo so ayeke sara na Jéhovah (Apocalypse 12:12). Tongana e sara hange ape, yeke yeke Zabolo alingbi ti buba apensé ti e (1 aCorinthien 10:12). Na tapande, Jéhovah aye ti tene mariage ti azo aninga (Matthieu 19:5, 6, 9). Me laso, azo mingi abâ mariage tongana mbeni senge mango terê so a yeke ngangu ape ti fâ yâ ni. Afilm nga na akapa ti télé mingi ayeke maï nga pensé so. A lingbi e sara kue ti tene bango ndo ti azo ti dunia so na ndö ti mariage asara ngangu na ndö ti e ape.

Mbeni lege so Satan agi ti handa e ayeke so lo yeke pusu e ti sara gï ye ti li ti e (2 Timothée 3:4). Tongana e sara hange ape, e lingbi ti ne encore ape komandema ti azo so Jéhovah asoro ala. Na tapande, mbeni ita-koli alingbi ti komanse ti ke fango lege ti a-ancien (aHébreu 12:5). Wala mbeni ita-wali alingbi ti komanse ti dë kite na zo so Jéhovah atene lo la lo yeke mokonzi ti sewa.—1 aCorinthien 11:3.

A lingbi e leke na bê ti e ti zia lege pëpe na Zabolo ti sara ngangu na ndö ti pensé ti e. Me e ye ti pensé tongana Jéhovah nga ti zia “li ti [e] angbâ gï na ndö ti aye so ayeke na yayu”.​—aColossien 3:2; 2 aCorinthien 2:11.

Chapitre 16, paragraphe 9

 32 AKODE TI KAÏNGO NA KOBELA

E kue e ye ti duti na nzoni seni nga e ye ti tene a soigné e nzoni tongana terê ti e ason (Ésaïe 38:21; Marc 5:25, 26; Luc 10:34). Laso, akode so adocteur nga na ambeni zo ayeke sara na kua ti kaï na kobela ayeke mingi. Na ngoi so e yeke mû desizion na ndö ti kode ti kaïngo na kobela so e yeke yeda na ni, a yeke kota ye ti sara ye alingbi na amama-ndia ti Bible. Zia e girisa ape so gï Royaume ti Nzapa la ayeke kaï akobela ti e biani biani. E ye pëpe ti zia li ti e gï na ndö ti seni ti e na ti bâ na nene ni encore ape vorongo Jéhovah.​—Ésaïe 33:24; 1 Timothée 4:16.

A lingbi e sara hange ti kpe akode kue ti kaïngo na kobela so na bango ni akpa ye so asara kua na ngangu ti asioni yingo (Deutéronome 18:10-12; Ésaïe 1:13). Tongaso, kozo ti yeda na mbeni kode ti kaïngo na kobela wala mbeni yorö, a lingbi e sara kue ti gi ti hinga ye so ayeke na peko ni nga na bibe so ayeke maï ni (aProverbe 14:15). A lingbi e girisa ape so Satan aye ti handa e ti sara aye ti asioni yingo. Même tongana e pensé so peut-être mbeni kode ti kaïngo na kobela ague oko na ye ti asioni yingo, a yeke nzoni e ke ni.​—1 Pierre 5:8.

Chapitre 16, paragraphe 18

^ par. 98 Ambeni docteur alingbi ti bâ akota mbage osio ti mênë tongana akete kete mbage ni. Tongaso, peut-être mo bezoin ti fa na ala polele desizion ti mo so mo yeda pëpe ti mû mênë wala akota mbage osio ti mênë, so ayeke abengba globule, avuru globule, aplaquette nga na plasma.