2 aGbia 21:1-26

  • Manassé aga gbia ti Juda; lo tuku gbâ ti mênë (1-18)

    • A yeke futi ande Jérusalem (12-15)

  • Amon aga gbia ti Juda (19-26)

21  Manassé+ ayeke na ngu 12 na ngoi so lo ga gbia, lo komande na Jérusalem ngu 55.+ Iri ti mama ti lo ayeke Hephzibah.  Lo sara ye so ayeke sioni na lê ti Jéhovah, lo mû peko ti asioni sarango ye ti amara+ so Jéhovah atomba ala lani na gbele azo ti Israël.+  Lo kiri lo leke ando so ayeke na nduzu, so babâ ti lo Ézéchias afuti ni lani.+ Lo leke agbalaka ndali ti Baal nga lo leke yongoro yanda,*+ tâ gï tongana ti so Achab so ayeke lani gbia ti Israël asara.+ Lo kuku na gbe ti aye kue so ayeke na lê ti nduzu nga lo voro ni.+  Lo leke nga agbalaka na yâ ti da ti Jéhovah,+ da so Jéhovah asara tënë ni, atene: “Iri ti mbi+ ayeke duti ande dä na Jérusalem.”  Na lê ti alacour use ti da ti Jéhovah,+ lo leke nga agbalaka ndali ti aye kue so ayeke na lê ti nduzu.+  Lo gbi* molenge ti lo ti koli. Lo sara magie, lo sara mbadi,+ lo zia na yâ ti kodro ni azo ti sarango tënë na yingo ti akuâ nga na azo ti fango aye so ayeke si ande na zo.+ Lo sara aye mingi so ayeke sioni na lê ti Jéhovah ti son bê ti lo.  Lo mû statue ti yongoro yanda,*+ so a leke ni na kode, lo zia ni na yâ ti da so Jéhovah asara tënë ni na David nga na molenge ti lo Salomon, lo tene: “Iri ti mbi ayeke ngbâ biani biani na yâ ti da so nga na Jérusalem, so mbi soro ni na popo ti amara ti Israël kue.+  Tongana azo ti Israël asara ye alingbi tâ na aye kue so mbi hunda na ala ti sara, so ti tene ala sara ye alingbi na Ndia kue so wakua ti mbi Moïse amû yanga na ala+ ti sara ye alingbi na ni, mbi yeke sara si ala kiri afono kirikiri pëpe yongoro na sese so mbi mû ni na akotara ti ala.”+  Me azo ti Israël amä yanga pëpe, nga Manassé angbâ ti pusu ala ti gue yongoro, lo sara si ala sara sioni mingi ahon amara so Jéhovah afuti ala lani na gbele azo ti Israël.+ 10  Jéhovah angbâ ti sara tënë na lege ti awakua ti lo aprophète, atene:+ 11  “Manassé gbia ti Juda asara asioni ye so kue. Lo sara sioni mingi ahon azo ti mara ti Amori+ so aga kozo na lo.+ Na lege ti afungo yanda* ti lo, lo sara si azo ti Juda asara siokpari. 12  Ndani la Jéhovah Nzapa ti Israël atene: ‘Mbi yeke ga na mbeni ye ti ngangu na ndö ti Jérusalem+ nga na Juda. Ye ti ngangu so tongana zo amä tënë ni, li ti lo ayeke kpe kue.+ 13  Mbi yeke mû kamba ti mungo na yongo ti ye, so a gboto ni+ lani na ndö ti Samarie,+ ti gboto ni na ndö ti Jérusalem. Mbi yeke mû nga niveau* so a sara na kua na terê ti ahale ti Achab+ ti sara na kua na terê ti Jérusalem. Mbi yeke sukula Jérusalem avuru, tongana ti so zo ayeke sukula dû ti sembe avuru, lo sukula ni nga lo kuku yanga ni na sese.+ 14  Mbi yeke zi bê ti mbi na ndö ti tanga ti azo ti mbi+ na mbi yeke zia ala na maboko ti awato ti ala. Ala yeke ga tongana ye so awato ti ala kue agbu na ngangu nga tongana ye so ala gbu ni na ngoi ti bira,+ 15  ndali ti so ala sara ye so ayeke sioni na lê ti mbi nga ala ngbâ lakue ti son bê ti mbi ngbene ye so akotara ti ala asigi na Égypte juska laso.’”+ 16  Na ndö ti siokpari so Manassé asara, tongana lo pusu azo ti Juda ti sara ye so ayeke sioni na lê ti Jéhovah, lo fâ nga gbâ ti azo so tënë ayeke na li ti ala pëpe juska yâ ti Jérusalem kue+ asi na mênë ti ala. 17  Âdu ti tanga ti mbaï ti Manassé, tënë ti aye kue so lo sara nga siokpari so lo sara, eskê a sû ni na yâ ti mbeti ti mbaï ti agbia ti Juda ape? 18  Manassé akui, na lo wu terê ti lo tongana ti akotara ti lo. A lu lo na yâ ti jardin so ayeke na terê ti da ti lo, na yâ ti jardin ti Uzza.+ Molenge ti lo Amon aga gbia na peko ti lo. 19  Amon+ ayeke na ngu 22 na ngoi so lo ga gbia, lo komande na Jérusalem+ ngu use. Iri ti mama ti lo ayeke Méshullémeth molenge ti Haruz, zo ti kodro ti Jotbah. 20  Lo ngbâ ti sara ye so ayeke sioni na lê ti Jéhovah, tâ gï tongana ti so babâ ti lo Manassé asara lani.+ 21  Lo sara aye ti sioni kue so babâ ti lo asara lani, na lo ngbâ ti voro afungo yanda so babâ ti lo avoro lani nga ti kuku na gbe ti ala.+ 22  Lo dö Jéhovah Nzapa ti akotara ti lo lo zia, na lo sara ye pëpe tongana ti so Jéhovah afa.+ 23  A si na mbeni ngoi, awakua ti Gbia Amon amä terê na hondengo ni ti sara sioni na lo, na ala fâ lo na yâ ti da ti lo wani. 24  Me azo ti kodro ni afâ azo kue so amä terê si afâ Gbia Amon so, na ala zia molenge ti lo Josias gbia na peko ti lo.+ 25  Âdu ti tanga ti mbaï ti Amon, tënë ti ye so lo sara, eskê a sû ni na yâ ti mbeti ti mbaï ti agbia ti Juda ape? 26  A lu lo na cimetière ti lo so ayeke na yâ ti jardin ti Uzza.+ Molenge ti lo Josias+ aga gbia na peko ti lo.

Akete tënë na terê ni

Na Hébreu: “Lo sara si molenge ti lo ahon na yâ ti wâ.”
Tënë ti Hébreu ni ge aye peut-être ti gue oko na mbeni tënë so aye ti tene “puru.” Zo ayeke tene tënë ni so na terê ti mbeni ye ti fa so lo ke ye ni bê oko.
Wala “fil à plomb.”