2 aGbia 25:1-30

  • Nébucadnezzar asara gbagba angoro Jérusalam kue (1-7)

  • A futi Jérusalem nga na temple ni; a gue na tanga ti azo ni na Babylone (8-21)

  • A zia Guédaliah na ndö ti atanga ni so angbâ (22-24)

  • A fâ Guédaliah; azo ni akpe, ala gue na Égypte (25, 26)

  • A zi Jéhoïakin na da ti kanga na Babylone (27-30)

25  Na yâ ti ngu gumbaya ni ti komandema ti Sédécias, na lango bale-oko ti nze bale-oko ni, Nébucadnezzar,+ gbia ti Babylone, na aturugu ti lo kue aga ti sara bira na Jérusalem.+ Lo sara camp na terê ti Jérusalem ti sara bira na ni nga lo sara gbagba angoro ni kue.+  Azo ti Babylone angbâ ti sara camp na terê ti gbata ni juska na ngu 11 ni ti komandema ti Gbia Sédécias.  Na lango gumbaya ti osio nze ni, kota nzara ahon ndö ni+ na yâ ti gbata ni, na kobe ti tene azo ti kodro ni ate ayeke dä pëpe.+  A kôro kota dû na terê ti gbagba ti gbata ni;+ na bï aturugu kue asigi na yanga ti gbagba so ayeke na popo ti amur use nduru na jardin ti gbia ala kpe; andâ na ngoi ni so, azo ti kodro ti Chaldée angoro gbata ni kue. Gbia ahon na lege so ague na Arabah.+  Me aturugu ti kodro ti Chaldée atomba peko ti gbia ni, ala wara lo na kpangbala ndo ti désert ti Jéricho, na aturugu ti lo kue azia lo ala kpe kirikiri.  Ala gbu gbia ni+ ala gue na lo na ndo ti gbia ti Babylone na kodro ti Riblah. Kâ, ala fâ ngbanga na li ti lo.  Ala fâ amolenge ti Sédécias na lê ti lo. Na pekoni, Nébucadnezzar akôro lê ti Sédécias, lo kanga lo na achaîne ti cuivre na lo gue na lo na Babylone.+  Na lango mbasambala ni ti oku nze ni, so ti tene, na yâ ti ngu 19 ni ti komandema ti Nébucadnezzar, gbia ti Babylone, Nébuzaradan,+ mokonzi ti agarde nga wakua ti gbia ti Babylone, aga na Jérusalem.+  Lo gbi da ti Jéhovah,+ da*+ ti gbia ni na ada kue ti Jérusalem.+ Lo gbi nga ada ti akota zo kue.+ 10  Aturugu kue ti kodro ti Chaldée so ayeke na terê ti mokonzi ti agarde ni akungbi agbagba kue so angoro Jérusalem.+ 11  Nébuzaradan, mokonzi ti agarde amû tanga ti azo so angbâ na yâ ti gbata ni, ala so ague na mbage ti gbia ti Babylone nga na tanga ti azo ti kodro ni kue, lo gue na ala.+ 12  Me mokonzi ti agarde ni azia ambeni zo ti kodro ni, so ayeke awayere, ti sara kua na yâ ti ayaka ti vigne nga ti sara akua ti ngangu.+ 13  Apilier ti da ti Jéhovah so a sara na cuivre,+ achariot+ nga na kota tawa+ so ayeke na yâ ti da ti Jéhovah, aturugu ti kodro ti Chaldée afâ yâ ni kue kete kete. Ala mû cuivre ni ala gue na ni na Babylone.+ 14  Ala mû nga aye ti ziango mburu ti wâ dä, apelle, aye ti fango na yanga ti mèche ti lampe, akopo nga na akungba kue so a sara na cuivre so a yeke sara kua na ni na yâ ti temple. 15  Mokonzi ti agarde ni amû aye ti ziango lê ti wâ dä nga na adû ti sembe so a sara ni na nzoni lor+ nga na nzoni argent.+ 16  Ti apilier use, kota tawa nga na achariot so Salomon asara ndali ti da ti Jéhovah, a lingbi pëpe ti pesé nengo ti cuivre so a mû ni si a sara na aye so kue.+ 17  Pilier oko oko ayo coudée* 18,+ nga aye so akpa kpoto so a zia na li ti apilier ni so, a sara ni na cuivre. Yongo ti kpoto ni oko ayeke coudée ota. Ye so akpa gbanda nga na alê ti keke ti grenade so angoro terê ti kpoto ni kue so, a sara ni kue na cuivre.+ A leke use pilier ni nga na ye so akpa gbanda so ayeke na li ni so tongana ti mbeni pilier ni so. 18  Mokonzi ti agarde amû nga Séraïah+ mokonzi ti aprêtre, Sophonie+ so ayeke use prêtre na peko ti lo nga na azo ota so ayeke bata yanga ti gbagba.+ 19  Lo mû na yâ ti gbata ni mbeni kota zo ti yangbo ti gbia so akomande na ndö ti aturugu, akota kamarade ti gbia oku so ayeke na yâ ti gbata ni, wakuasu ti mokonzi ti aturugu so ayeke bungbi aturugu ti kodro ni nga na akoli 60 so ayeke asenge zo ti kodro ni so angbâ na yâ ti gbata ni. 20  Nébuzaradan,+ mokonzi ti agarde, amû ala ague na ala na gbia ti Babylone na kodro ti Riblah.+ 21  Gbia ti Babylone apika ala afâ ala na kodro ti Riblah, so ayeke na sese ti Hamath.+ A yeke tongaso si a mû azo ti Juda na kodro ti ala a gue na ala na kodro-wande.+ 22  Nébucadnezzar gbia ti Babylone azia Guédaliah,+ molenge ti Ahicam+ so ayeke molenge ti Shaphan,+ na ndö ti azo so angbâ na sese ti Juda.+ 23  Gï so amokonzi kue ti aturugu nga na aturugu ti ala amä so gbia ti Babylone azia Guédaliah mokonzi na ndö ti azo ni, hio ala ga na ndo ti Guédaliah na kodro ti Mizpah. A yeke Ismaël molenge ti Néthaniah, Johanan molenge ti Caréah, Séraïah molenge ti Tanhumeth zo ti kodro ti Nétopha nga na Jaazaniah molenge ti zo ti Maaca, ala na azo ti ala.+ 24  Guédaliah adeba yanga ti lo na ala nga na azo ti ala, lo tene: “Ala sara mbeto pëpe ti sara kua na azo ti Chaldée. Ala sara kodro ge nga ala sara kua na gbia ti Babylone, na ye ayeke tambela nzoni ndali ti ala.”+ 25  Na nze mbasambala ni, Ismaël,+ mbeni hale ti gbia* so ayeke molenge ti Néthaniah molenge ti Élishama, amû ambeni koli bale-oko na terê ti lo. Ala gue ala pika Guédaliah si lo kui, lo na aJuif nga na azo ti Chaldée so ayeke na terê ti lo na gbata ti Mizpah.+ 26  Na peko ti ye so, azo kue, ti londo na akete zo juska na akota zo, même amokonzi ti aturugu, alondo ague na Égypte+ ndali ti so ala sara mbeto ti azo ti Chaldée.+ 27  Na ngu 37 ni so a gue na Jéhoïakin+ gbia ti Juda na kodro-wande, na lango 27 ti nze 12 ni, Évil-Mérodak, gbia ti Babylone, azi Jéhoïakin gbia ti Juda na da ti kanga. Lo zi Jéhoïakin na ngu so lo ga gbia.+ 28  Lo sara tënë na lo na nzoni bê nga lo yâa trône ti lo na ndö ti tanga ti atrône ti agbia so ayeke na lo na Babylone. 29  Jéhoïakin azi bongo ti lo ti kanga na terê ti lo, na lo te ye lakue na gbele gbia na yâ ti tanga ti gigi ti lo kue. 30  Lâ oko oko, a yeke mû na lo kobe so gbia afa ti tene a mû na lo, na a sara tongaso na lo na yâ ti tanga ti gigi ti lo kue.

Akete tënë na terê ni

Wala “yangbo.”
Coudée oko alingbi na centimètre 44,5. Bâ na B14.
Na Hébreu: “ngongoa ti royaume.”