Jérémie 51:1-64

  • Prophétie na terê ti Babylone (1-64)

    • Azo ti Médie ayeke mû Babylone gï gbagburu tongaso (8-12)

    • A bi mbeni mbeti na yâ ti Ngu ti Euphrate (59-64)

51  Bâ tënë so Jéhovah atene la: “Bâ, mbi yeke sara si mbeni pupu ti bubango ye alondoaga na ndö ti Babylone+ nga na azo ti kodro ti Leb-Camaï.*   Mbi yeke tokua ande azo ti pengo lê ti kobe na Babylone,ala yeke pe lo nga ala yeke sara si yâ ti kodro ni angbâ senge. Na lango ti ye ti vundu ni so, ala yeke ga na ndö ti Babylone mbage na mbage kue.+   Zia zo ti pikango kokora agboto kokora ti lo pëpe. Zia zo so ayü bongo ti wen aluti na nduzu pëpe. Ala bâ mawa ti amaseka-koli ti Babylone pëpe.+ Ala futi aturugu ti lo kue biani biani.   Ala yeke tï ti kui na sese ti Chaldée,a yeke kpo yâ ti ala na ndö ti alege ti gbata ni.+   Ndali ti so Jéhovah ti aturugu adö Israël na Juda azia pëpe, si ala ga pëpe tongana awali-mua.+ Me na lê ti Nzapa ti Israël so ayeke nzoni-kue, kodro ti ala* asi singo na ye ti sioni.   Ala kpe asigi na yâ ti Babylone,ala kpe ti tene ala sö fini* ti ala.+ Ala kui ndali ti siokpari ti lo pëpe. Ngbanga ti so ngoi ni alingbi awe ti tene Jéhovah akiri na lo peko ti sioni so lo sara. Nzapa ayeke kiri na lo peko ti sioni so lo sara lani.+   Babylone ayeke fade mbeni kopo ti lor na yâ ti maboko ti Jéhovah; Babylone asara si azo ti sese kue anyon kopo ni so. Amara anyon vin ti lo ni,+ndani la si amara asara ye mo bâ mo tene ye asara li ti ala.+   Gï gbagburu tongaso Babylone atï, yâ ti lo afâ kue.+ Ala toto na vundu na ndö ti lo.+ Ala mû baume ala sara na place so ayeke son lo so, hinga ape terê ti lo aga nzoni.”   “E tara ti sava Babylone, me a lingbi ti sava lo pëpe. Ala zia lo, e hon, zo oko oko ague na kodro ti lo.+ Ndali ti so ngbanga ti lo asi na yayu kâ awe;a gue na nduzu juska a si na ambinda kâ.+ 10  Jéhovah asara ye ti mbilimbili ndali ti e awe.+ Ala ga, zia e fa na Sion peko ti kua so Jéhovah Nzapa ti e asara.”+ 11  “Ala leke yanga ti alê ti kokora ti ala;+ ala mû avala so ayeke ronde ronde.* Jéhovah azia na bê ti agbia ti Médie+ nzara ti sara mbeni ye,ngbanga ti so lo leke na bê ti lo awe ti futi Babylone. Jéhovah ayeke kiri na lo peko ti sioni so lo sara lani, lo sara ye so na lo ndali ti temple ti Nzapa. 12  Ala lu mbeni keke+ ti fa lege ti guengo na terê ti agbagba ti Babylone. Ala sara si wungo ti agarde ni aga mingi, ala zia asinziri kâ. Ala zia ambeni ague kâ kozo ti honde terê ti ala ti ku ala. Jéhovah aleke kode ti lo awe,lo yeke sara ye alingbi na zendo ti lo so lo mû ti futi azo ti Babylone.”+ 13  “Mo wali so mo sara kodro na ndö ti agbâ ti ngu so,+mo so mo yeke na gbâ ti amosoro so,+ti mo ahunzi awe, lege ti warango mosoro ti mo ni akanga awe.+ 14  Jéhovah ti aturugu adeba na iri ti lo wani, lo tene: ‘Mbi yeke sara si azo amû yâ ti gbata ti mo, ala yeke duti gbani gbani tongana agbadora;ala yeke dekongo ti songo benda na ndö ti mo.’+ 15  Nzapa la ayeke zo so aleke sese na lege ti ngangu ti lo,lo sara si sese aluti ngangu na lege ti ndara ti lo,+lo gbara yayu na lege ti hingango ndo ti lo.+ 16  Na ngoi so lo sara tënë si a mä go ti lo,angu so ayeke na yayu ayengi ngangu,lo sara si ambinda* alondo na nda ti sese kue amonté. Lo sara wâ ti bekpa ndali ti* ngu-nzapa,lo sigi na pupu na yâ ti agogoro ti lo.+ 17  Azo oko oko kue asara ye tongana azo so li ti ala ayeke dä pëpe nga so ayeke na hingango ndo pëpe. Azo kue so ayeke azo ti lekengo aye na lor wala na argent, kamene ayeke gbu ande lê ti ala ndali ti ayanda so ala leke ni;ngbanga ti so astatue*+ ti wen so ayeke ye ti mvene,yingo* ayeke na yâ ti astatue ni so pëpe.+ 18  Ala yeke senge senge ye,+ mbeni ye ti hengo ni. Na ngoi so Nzapa ayeke ga ti futi ala, ala yeke hunzi kue. 19  Me Nzapa ti Jacob ayeke tongana aye so pëpe,ngbanga ti so lo la lo leke aye kue,nga lo yeke keke ti héritage ti lo.+ Iri ti lo ayeke Jéhovah ti aturugu.”+ 20  “Mo yeke marteau ti mbi, mbeni ye ti sara na bira,ndali ti so mbi yeke mû mo ti neka ande na amara. Mbi yeke mû mo ti futi ande na aroyaume. 21  Mbi yeke mû mo ti neka ande na ambarata nga na azo ti kpengo na ni. Mbi yeke mû mo ti neka ande na apuse ti mbarata ti bira nga na azo ti kpengo na ni. 22  Mbi yeke mû mo ti neka ande na akoli nga na awali. Mbi yeke mû mo ti neka ande na ambakoro nga na amolenge-koli. Mbi yeke mû mo ti neka ande na amaseka-koli nga na amaseka-wali. 23  Mbi yeke mû mo ti neka ande na aberger nga na akundu ti anyama ti ala. Mbi yeke mû mo ti neka ande na azo ti fango yaka nga na anyama ti ala ti fango na yaka. Mbi yeke mû mo ti neka ande na agouverneur nga na akete gouverneur. 24  Ye ti sioni so Babylone nga na azo ti Chaldée asara so, mbi yeke kiri ande peko ti sioni ni na ala,ndali ti aye ti sioni kue so ala sara na Sion na devant ti ala, azo ti Juda,”+ tënë ti yanga ti Jéhovah la. 25  “Bâ, mbi yeke ga na terê ti mo,+ mo hoto so mo yeke buba aye so,” tënë ti yanga ti Jéhovah la: “Mo so mo yeke futi aye kue na ndö ti sese so.+ Mbi yeke yôro maboko ti mbi ande ti sara sioni na mo, mbi yeke roulé mo na ndö ti akota tênë so ti bi mo na sese,mbi yeke sara si mo ga mbeni hoto so wâ agbi ni kue.” 26  “Azo ayeke mû ande mbeni tênë ti coin ti da wala mbeni tênë ti fondation na yâ ti mo pëpe,ngbanga ti so mo yeke ga ande mbeni ndo so abuba kue awe biaku biaku,”+ tënë ti yanga ti Jéhovah la. 27  “Ala lu mbeni keke ti fa lege so ague na kodro ni.+ Ala hûru didi na popo ti amara nde. Ala soro* amara ti sara bira na lo. Ala iri aroyaume ti Ararat,+ ti Minni nga na ti Askénaz+ ti ga ti sara bira na gbata ni. Ala tokua a iri mbeni turugu ti kota kamba ti ga ti mû aturugu na kua ti sara bira na lo. Ala sara si wungo ti ambarata ti ala aga mingi tongana agbadora so ade ti kpengba pëpe. 28  Ala soro* amara ti sara bira na Babylone,agbia ti Médie,+ agouverneur ni nga na akete gouverneur ni,na akodro kue so ala komande na ndö ni. 29  Sese ayeke yengi ande nga ayeke dö,ndali ti so ye so Jéhovah aleke na bê ti lo ti sara na terê ti Babylone so, lo yeke sara ni ande,lo yeke sara si kodro ti Babylone aga mbeni ye so amû mbeto na zo, na zo oko ayeke duti na yâ ti kodro ni pëpe.+ 30  Angangu zo ti bira ti Babylone azia ti tiri bira awe. Ala ngbâ na yâ ti angangu gbagba ti ala ti bira. Ngangu ti ala ahunzi kue awe.+ Ala ga tongana awali.+ A bi wâ na terê ti ada ti Babylone. A fâ abarre ti yanga ti gbagba ti gbata ni.+ 31  Zo ti guengo na tokua* ayeke mû loro ti gue ti wara mbeni mba ti lo,zo ti mungo sango ayeke mû loro ti gue ti wara mbeni mba ti lo,ala gue ti fa na gbia ti Babylone so a mû gbata ni mbage na mbage kue awe,+ 32  ala fa nga so a mû ndo so zo a yeke fâ ngu dä na gere so awe,+a gbi abateau so a leke ni na papyrus,nga mbeto ahon ndo ti aturugu ni.” 33  Bâ tënë so Jéhovah ti aturugu, Nzapa ti Israël, atene la: “Babylone, molenge-wali so, aga tongana mbeni ndo so azo ayeke pika alê ti kobe dä. So ngoi ti tene a dö lo na gbe ti gere juska lo kpengba tongana ti so zo adö mbeni sese na gere juska ndo ni akpengba. Fafadeso ngoi ti tene a bâ lege ti lo alingbi awe tongana ti ngoi ti kongo alê ti kobe ti yaka so abe awe.” 34  “Nébucadnezzar,* gbia ti Babylone, ate mbi kue.+Lo sara si li ti mbi aga kirikiri. Lo zia mbi na sese tongana mbeni sembe so yâ ni ayeke hololo. Lo mene mbi tongana ti so kota ngbo amene na mbeni ye.+Yâ ti lo asi na anzoni ye ti mbi. Lo tuku ngu na terê ti mbi si ahon na mbi. 35  ‘Zia si ye ti ngangu so a sara na mbi nga so a sara na terê ti mbi aga na li ti Babylone,’ tënë so azo ti Sion atene la.+ ‘Zia si mênë ti mbi aga na li ti azo ti Chaldée,’ tënë so azo ti Jérusalem atene la.” 36  Tongaso bâ tënë so Jéhovah atene la: “Bâ, mbi yeke gbu koko ti mo na devant ti ngbanga,+mbi yeke kiri ande na peko ti sioni so a sara na mo.+ Mbi yeke sara si kota ngu ti Babylone ahule na mbi yeke sara nga si adû ti ngu ti lo ahule.+ 37  Babylone ayeke ga ndo so gbâ ti afango da la ayeke dä,+ndo ti lango ti ambo ti ngonda,*+mbeni ye so amû mbeto mingi na zo, nga mbeni ye so azo ayeke hûru yanga ti ala ndali ni,na zo oko ayeke ngbâ na yâ ni pëpe.+ 38  Ala kue ayeke dekongo ande tongana abamara so akono awe.* Ala yeke toto ande tongana amolenge ti bamara.” 39  “Na ngoi so nzara ahon ndö ti ala, mbi yeke leke matanga ndali ti ala na mbi yeke sara si ala nyon sämba ala soulé,tongaso si ala huru na ngia;+na pekoni ala yeke lango mbeni lango so aninga,na ala yeke zingo ande pëpe,”+ tënë ti yanga ti Jéhovah la. 40  “Mbi yeke gue na ala ande na ndo ti fango ala, tongana ti so a yeke gue na akete taba na ndo ti fango ala,tongana akoli-taba nga na angasa.” 41  “Bâ tongana nyen la a mû Shéshac* so ma!+ Bâ tongana nyen la a mû kodro so azo ti sese kue ayeke gonda ni so ma!+ Bâ tongana nyen la Babylone aga mbeni ye so amû mbeto na zo na popo ti amara so ma! 42  Ngu-ingo ahon na ndö ti Babylone awe. Gbâ ti amapo ti ngu-ingo ni so amene lo kue. 43  Agbata ti lo aga mbeni ndo so amû mbeto mingi na zo, mbeni kodro so ngu ayeke dä pëpe, mbeni désert;mbeni kodro so zo oko ayeke sara kodro ande na yâ ni pëpe nga so zo ayeke hon na yâ ni pëpe.+ 44  Mbi yeke ga na terê ti Bel*+ na yâ ti Babylone;na ye so lo mene awe so, mbi yeke sara ande si a sigi na yanga ti lo.+ Amara ayeke kiri ti gue gbani gbani na mbage ti lo pëpe,na gbagba ti Babylone ayeke tuku ande na sese.+ 45  Azo ti mbi, ala sigi na yâ ti gbata so!+ Ala kpe ti bata fini*+ ti ala ndali ti ngonzo ti Jéhovah so agbi tongana wâ.+ 46  Ala sara mbeto pëpe nga zia mbeto ahon ndö ti ala pëpe ndali ti asango so ala yeke mä ande na ndö ti kodro ni. Na yâ ti ngu so, ala yeke wara mbeni sango,na ngu ti peko, ala yeke wara mbeni sango ni nde,sango ti ye ti ngangu so a yeke sara na yâ ti kodro ni, nga ti mokonzi so ayeke londo na terê ti mba ti lo mokonzi. 47  Ni la, bâ, alango ni ayeke ga,so mbi yeke ga na terê ti ayanda ti Babylone, ayanda so a leke ni na kode. Kamene ayeke mû ande yâ ti kodro ni kue,azo ti lo so a fâ ala, ala yeke tï ande na sese na yâ ti gbata ni.+ 48  Yayu na sese nga na aye kue so ayeke na yâ niayeke dekongo na ngia na ndö ti Babylone,+ndali ti so azo ti futingo ye ayeke londo ande na mbage ti nord ti ga na terê ti lo,”+ tënë ti yanga ti Jéhovah la. 49  “Babylone asara si azo ti Israël so a fâ ala atï na sese;+nga, a wara na Babylone azo ti sese kue so a fâ ala si ala tï na sese. 50  Ti ala so asö kuâ na lê ti épée so, ala kpe gï kpengo ala hon, ala luti pëpe.+ Kâ yongoro, ala dabe ti ala na Jéhovah,nga zia si ala pensé na ndö ti Jérusalem.”+ 51  “A zia kamene na lê ti e ndali ti so e mä azonga so a zonga na e. Kota kamene agbu lê ti e,ndali ti so awande aga asara sioni na ando so ayeke nzoni-kue ti da ti Jéhovah.”+ 52  Jéhovah atene: “Bâ lango ni ayeke gaso mbi yeke ga ti futi ayanda ti Babylone so a leke ni na kode;na yâ ti kodro ni kue, azo so awara kä ayeke dema.”+ 53  “Atâa Babylone amonté na yayu,+atâa lo leke peko ti angangu tour ti lo si akiri akpengba ngangu,azo ti futingo lo ayeke londo ande na mbi ge ti gue na terê ti lo,”+ tënë ti yanga ti Jéhovah la. 54  “Ala mä si! Mbeni dekongo alondo kâ na Babylone,+a mä go ti mbeni kota ye ti vundu na kodro ti azo ti Chaldée,+ 55  ngbanga ti so Jéhovah angbâ ti futi Babylone,lo yeke sara si go ti lo so atoto ngangu akaï,bruit so azo ti futingo gbata ni ayeke sara ayeke duti ande tongana totongo ti amapo ti kota ngu. A yeke mä ande totongo ti go ti ala ni. 56  Zo ti futingo aye ayeke ga ande na terê ti Babylone,+a yeke gbu ande azo ti bira ti lo,+a yeke fâ ande yâ ti akokora ti ala,ndali ti so Jéhovah ayeke Nzapa so ayeke kiri na zo peko ti ye so zo ni asara.+ Biani, lo yeke kiri na ni ande.+ 57  Mbi yeke sara si amokonzi na awandara ti Babylone anyon sämba asoulé.+ Akota gouverneur ti Babylone na akete gouverneur ni nga na angangu zo ti bira ni,ala yeke lango ande mbeni lango so ayeke ninga,na ala yeke zingo na lango ni so ande pëpe,”+ tënë ti yanga ti Gbia so iri ti lo ayeke Jéhovah ti aturugu la. 58  Bâ tënë so Jéhovah ti aturugu atene la: “Atâa so gbagba ti Babylone akono mingi, a yeke kungbi ni ande kue na sese;+atâa so ayanga ti gbagba ti lo ayo na nduzu mingi, a yeke bi wâ na terê ni. Azo ti amara ayeke bâ pasi ti sara ngangu kua gï senge senge. Amara ayeke woko ande na kua gï ti sara si wâ ni angbâ gï ti za.”+ 59  Bâ, yanga so prophète Jérémie amû na Séraïah, molenge ti Nériah+ so ayeke molenge ti Mahséïah, na ngoi so lo gue na Babylone legeoko na Sédécias gbia ti Juda na yâ ti ngu osio ni ti komandema ti lo. Séraïah ayeke lani zo ti bango lege ti aturugu. 60  Jérémie asû na yâ ti mbeni mbeti, tënë ti aye ti vundu kue so ayeke ga na ndö ti Babylone, atënë kue so a tene na ndö ti Babylone. 61  Jérémie atene na Séraïah: “Tongana mo si na Babylone na mo bâ gbata ni, mo diko atënë so ayeke na yâ ti mbeti so kue na kota go. 62  Na pekoni, mo tene: ‘Jéhovah, mo tene tënë na terê ti kodro so mo tene fade a yeke futi ni ande nga ye oko ayeke ngbâ na yâ ni pëpe, atâa zo wala nyama ayeke ngbâ na yâ ni pëpe, na a yeke ga mbeni ndo so abuba kue biani biani.’+ 63  Tongana mo hunzi ti diko mbeti ni so awe, mo mû mbeni tênë mo kanga na terê ni, na mo bi ni na milieu ti Ngu ti Euphrate. 64  Na pekoni mo tene: ‘A yeke tongaso la Babylone ayeke lï ngu ande+ ndali ti aye ti vundu so mbi Nzapa mbi yeke ga na ni na ndö ti lo, lo yeke londo encore ape; azo ti kodro ni ayeke woko ande kue.’”+ Atënë so Jérémie atene ahunzi na ndo so.

Akete tënë na terê ni

Âmanke mbeni iri ti Chaldée la, me a sû ni na mbeni kode so a honde ndani.
So ti tene kodro ti azo ti Chaldée.
Wala “âme.”
A lingbi nga ti tene “ala mû alê ti kokora ni asi yâ ti abozo ni.”
Wala “aguru ti ngu.”
A lingbi nga ti tene “Lo zi lege ti canal ti.”
Wala “statue so a tö wen aga ngu si a leke na ni.”
Wala “pupu.”
Na Hébreu: “zia nde.”
Na Hébreu: “zia nde.”
Na Hébreu: “Zo ti mungo loro.”
Na Hébreu: “Nébucadrezzar,” so mbeni lege ti di iri ni so la.
Wala “achacal.”
Wala “akoli-bamara so akono awe.”
Âmanke mbeni iri ti Babel la, me a sû ni na mbeni kode so a honde ndani.
Mbeni nzapa ti azo ti Babylone.
Wala “âme.”