Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

A-ancien: Ala manda ye na lege ti tapande ti Timothée

A-ancien: Ala manda ye na lege ti tapande ti Timothée

NA NGU so ahon, na popo ti aTémoin ti Jéhovah na yâ ti dunia kue, aita-koli saki mingi aga a-ancien nga awakua ti mungo maboko. Tongana mo yeke na popo ti aita-koli so e ye ala mingi so, kite ayeke dä ape so fini kua ti mo ni anzere na mo.

Me a yeke na lege ni so peut-être mo gi bê ti mo kete. Jason, so ayeke mbeni ancien so ayeke maseka, atene: “Na ngoi so mbi ga ancien kpa, mbi bâ so afini kua ti mbi ni ahon ndö ti mbi.” Na ngoi so Jéhovah amû lani afini kua na Moïse nga na Jérémie, ala bâ so ala lingbi ape (Ex. 4:10; Jér. 1:6). Tongana mo kue mo gi bê ti mo, tongana nyen la mo lingbi ti hon ndö ti agingo bê nga ti maï? Gbu li ti mo na ndö ti tapande ti disciple Timothée.—Kus. 16:1-3.

MÛ TAPANDE TI TIMOTHÉE

Peut-être Timothée ayeke lani na ngu 20 tongaso na ngoi so Paul atisa lo ti tene lo na lo asara avoyage. Na tongo nda ni, so Timothée ade maseka, peut-être lo yeke na confiance na lo wani ape nga peut-être mbeto asara lo ti sara fini kua ti lo ni (1 Tim. 4:11, 12; 2 Tim. 1:1, 2, 7). Ye oko, ngu bale-oko na pekoni, Paul atene na congrégation ti Philippe, lo tene: “Mbi yeke na beku ti tokua Timothée fafadeso na ala kâ tongana bê ti Seigneur Jésus aye . . . Mbi yeke na mbeni zo nde pëpe so ayeke na mara ti bibe ti lo so.”—aPhil. 2:19, 20.

Nyen la asara si Timothée ayeke lani mbeni nzoni ancien mingi? Bâ aye omene so mo lingbi ti manda na lege ti tapande ti lo.

1. Lo bi bê ti lo lani biani na azo. Paul atene na aita ti Philippe, lo tene: “[Timothée] ayeke bâ ande biani lege ti aye so agbu bê ti ala.” (aPhil. 2:20). Biani, Timothée abi bê ti lo lani na azo. Lo ye lani ti tene ala ga nduru na Jéhovah nga lo mû ngoi ti lo mingi ndali ti ala.

Duti pëpe tongana zo ti kpengo na oto so azo mingi ahinga tënë ti lo, so lo pensé mingi gï na ndö ti singo na ngoi na aplace so oto ni ayeke luti dä ahon ti pensé na azo so ayeke monté oto ni. William, mbeni ancien so asara ngu 20 na yâ ti kua ti ancien na so azo ane lo mingi, awa azo so aga ancien fini fini, lo tene: “Ala ndoye aita, ala zia li ti ala na ndö ti aye so aita abezoin ni ahon ti pensé gï na lekengo aye na yâ ti congrégation.”

2. Lo zia lani kua ti fango tënë na kozo ndo. Na ngoi so Paul ayeke fa kangbi so ayeke na popo ti tapande ti Timothée na ti ambeni zo, lo tene: “Atanga ni kue ayeke gi gï aye so agbu bê ti ala wani, me aye so agbu bê ti Jésus Christ pëpe.” (aPhil. 2:21). Paul ayeke lani na Rome la lo tokua mbeti so. Lo bâ lani so aita-koli ti kâ ayeke bâ lani gï lege ti aye ti ala wani. A gue ngbii ala yeke sara kua so a mû na ala ape. Me Timothée ape. Tongana lege azi na lo ti sara si nzoni tënë ague na li ni, lo yeke sara ye tongana Ésaïe so atene: “Mbi la! Tokua mbi!”—És. 6:8.

Tongana nyen la mo lingbi ti sara si akua so mo yeke sara, akua ti mo wani nga na kua ti Jéhovah, mbeni amû place ti mbeni ape? Kozoni, hinga aye so ayeke kota ye. Paul atene: “Hinga biani aye so ayeke akota ye mingi ahon atanga ni.” (aPhil. 1:10). Sara si aye so ayeke kota ye na lê ti Nzapa aduti aye so ayeke kota ye na lê ti mo. Use ni, zi aye so ayeke kota ye ape. Zi aye so alingbi ti mû ngoi ti mo. Paul awa Timothée atene: “Kpe yongoro na anzara ti bê so ayeke gbu ka amaseka, me mo tomba peko ti mbilimbili, ti mabe, ti ndoye, ti siriri.”—2 Tim. 2:22.

3. Lo sara lani akua so ayeke nzoni-kue mingi. Paul adabe ti azo ti Philippe, lo tene: ‘Ala hinga biani ye so Timothée asara ti fa so lo lingbi, ndali ti so legeoko tongana mbeni molenge na babâ ti lo, lo sara kua na terê ti mbi tongana ngbâa ti sara si nzoni tënë amaï.’ (aPhil. 2:22). Timothée ayeke lani zo ti goigoi ape. Lo sara lani kua ngangu na terê ti Paul, na ye so akpengba kamba ti songo so ayeke na popo ti ala.

Laso akua ayeke mingi na yâ ti bungbi ti Jéhovah. Akua ni so ayeke ga biani na ngia na zo nga alingbi ti sara si mo ga nduru mingi na aita ti mo. Tongaso, leke na bê ti mo ti “duti lakue na ye mingi ti sara na yâ ti kusala ti Seigneur”.—1 aCor. 15:58.

4. Lo sara lani ye alingbi na aye so lo manda. Paul atene na Timothée atene: “Mo mû lani tâ gï peko ti fango ye ti mbi, ti dutingo ti mbi, ti ye so mbi ye ti sara, ti mabe ti mbi, ti kangango bê ti mbi ti ku ye, ti ndoye so mbi yeke na ni nga ti gbungo ngangu so mbi gbu.” (2 Tim. 3:10). Ndali ti so Timothée asara lani ye alingbi na aye so lo manda, lo lingbi lani ti tene a mû na lo akota kua.—1 aCor. 4:17.

Eskê mo yeke na mbeni zo so ngu ti lo ahon ti mo nga so ahinga ye mingi so ayeke kamarade ti mo so mo lingbi ti mû tapande ti lo? Tongana mo yeke na mbeni kamarade tongaso ape, mo lingbi ti gi ti wara mbeni. Tom, so asara kua ti ancien teti angu mingi, atene: “Mbeni ancien so aninga na yâ ti kua ni amû lani mbi na gbe ti kpangbi ti lo nga lo fa ye na mbi pendere mingi. Mbi yeke hunda lani wango na lo lakue nga mbi sara ye alingbi na ni. A sara si hio mbi yeke na confiance na mbi wani.”

5. Lo ngbâ lani ti tara terê ti lo wani. Paul awa Timothée, atene: “Mo tara terê ti mo tongana ti mbeni wanguru na ziango na gbele mo ti voro Nzapa na bê ti mo kue.” (1 Tim. 4:7). Mbeni wanguru alingbi ti duti na mbeni zo so ayeke fa ye na lo, me lo yeke nga na bezoin ti ngbâ ti tara terê ti lo. Paul atene na Timothée, atene: “Mo ngbâ ti mû bê ti mo kue na dikongo mbeti na gbele azo, na mungo wango na ala nga na fango ye na ala. . . . Mo gbu li ti mo na ndö ti aye so, mo bi terê ti mo kue na yâ ni, si azo kue abâ polele maïngo ti mo.”—1 Tim. 4:13-15.

A lingbi mo kue mo ngbâ ti maï akode ti mo. Manda ye ngangu nga gi ti sara ye alingbi na afango ye so bungbi ti Jéhovah afa ade ti ninga ape. Nga, duti na confiance na mo wani ahon ndö ni ape, peut-être ti pensé so mo ninga na yâ ti kua ni awe, mo lingbi ti leke mbeni tënë sân ti gi nda ti ye nzoni na ndö ni. Legeoko tongana Timothée, “sara hange lakue na aye so abâ mo nga na fango ye ti mo.”—1 Tim. 4:16.

6. Lo zia lani bê ti lo na yingo ti Jéhovah. Tongana Paul agbu li ti lo na ndö ti kua ti fango tënë ti Timothée, lo dabe ti Timothée, lo tene: “Pendere ye so a zia na maboko ti mo ti bata ni so, mo bata ni na lege ti yingo vulu so aduti na yâ ti e.” (2 Tim. 1:14).Timothée abezoin lani ti zia bê ti lo na yingo ti Nzapa si lo ngbâ ti sara kua ti lo ti fango tënë.

Donald, mbeni ancien so asara angu mingi na yâ ti kua ni atene: “A lingbi a-ancien aduti na kpengba songo na Nzapa. Tongana ala duti na kpengba songo na Nzapa, ‘ngangu ti ala ayeke ngbâ gï ngbango.’ Tongana ala sambela Nzapa ti wara yingo ti lo nga ala lë lengo ti yingo, aita ayeke bâ nzoni mingi na lege ti ala.”—Ps. 84:7; 1 Pi. 4:11.

YE KUA TI MO

So e bâ gbâ ti afini ancien tongana mo so ayeke maï na yâ ti kua ti ala anzere na e mingi. Jason, so a sara tënë ti lo fade na tongo nda ti article so, atene: “Na ngoi so mbi ga ancien, mbi manda aye mingi nga mbi yeke na confiance mingi. Fadeso mbi ye kua ti mbi mingi nga mbi bâ ni tongana mbeni pendere pasa.”

Eskê mo yeke zia lege na Jéhovah ti ngbâ ti sara kua na mo? Leke na bê ti mo ti manda ye na lege ti Timothée. Tongaso, awakua ti Nzapa ayeke bâ ande nzoni na lege ti mo.