Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

Zo wa la ayeke sara ngangu na ndö ti apensé ti mo?

Zo wa la ayeke sara ngangu na ndö ti apensé ti mo?

“Ala zia ti mû lege na aye ti ngoi so ti changé sarango ye ti ala.”​—AROM. 12:2.

ABIA: 88, 45

1, 2. (a) Jésus akiri tënë tongana nyen na ngoi so Pierre awa lo ti bâ mawa ti terê ti lo? (Bâ foto so ayeke na tongo nda ti article so.) (b) Jésus akiri tënë tongaso ngbanga ti nyen?

BÊ TI adisciple ti Jésus ason. Ala pensé lani so Jésus ayeke kiri na royaume ti Israël na place ni, me Jésus atene so na yâ ti ngoi kete lo yeke bâ pasi na lo yeke kui. Bazengele Pierre amû tënë kozo. Lo tene: “Bâ mawa ti terê ti mo, Seigneur; ye ni so ayeke si ande na mo oko pëpe.” Jésus akiri tënë, atene: “Hon na peko ti mbi kâ, Satan! Mo yeke mbeni tênë ti pikango gere ndali ti mbi, ngbanga ti so mo yeke na pensé ti Nzapa pëpe, me ti azo.”—Mat. 16:21-23; Kus. 1:6.

2 Na lege ti atënë so, Jésus afa polele so apensé ti Jéhovah ayeke nde na apensé ti azo ti dunia so, so ayeke na gbe ti komandema ti Satan (1 Jean 5:19). Pierre awa Jésus ti duti na pensé so azo ti dunia so mingi ayeke na ni, so ayeke ti pensé gï na ala kozoni. Me Jésus ahinga so pensé ti Babâ ti lo ayeke lani nde. Lo hinga so Nzapa aye ti tene lo leke terê ti lo ndali ti pasi nga na kuâ so ayeke lani nduru ti si na lo. Na yâ ti kiringo tënë ti Jésus na Pierre, Jésus ake polele pensé ti dunia so na lo yeda na pensé ti Jéhovah.

3. Ngbanga ti nyen la a yeke ngangu ti yeda na apensé ti Jéhovah na ti ke apensé ti dunia so?

3 Ka ti e a yeke tongana nyen? Eskê e yeke pensé tongana Jéhovah wala tongana azo ti dunia so? So e yeke aChrétien, e yeke sara ngangu ti tene aye so e sara anzere na Nzapa. Me ka ti fason so e yeke pensé na ni? Eskê e yeke sara ngangu ti pensé tongana Jéhovah, so ti tene ti bâ aye tongana ti so lo bâ na ni? A lingbi e sara ngangu mingi si e sara ni. Ye oko, a yeke ngangu oko ape ti pensé tongana azo ti dunia so. A yeke ngbanga ti so yingo ti dunia so ayeke na ndo kue (aÉph. 2:2). Nga, ndali ti so fani mingi azo ti dunia so azia lê ti ala gï na ndö ti ala wani, bê ti e alingbi ti pusu e ti pensé tongana ala. Biani, a yeke ngangu ti pensé tongana Jéhovah me a yeke ngangu oko ape ti pensé tongana azo ti dunia so.

4. (a) Nyen la ayeke passé tongana e zia si dunia so asara ngangu na ndö ti apensé ti e? (b) Aye wa la e yeke bâ na yâ ti article so?

4 Ye oko, tongana e zia si dunia so asara ngangu na ndö ti apensé ti e, bê ti e ayeke pusu e ti pensé gï na e wani nga e yeke mû desizion ti soro e wani ye so ayeke nzoni nga na ye so ayeke sioni (Marc 7:21, 22). Tongaso, a yeke kota ye ti tene e gi ti duti na “pensé ti Nzapa” me pëpe “ti azo.” Article so ayeke mû maboko na e ti sara ni. E yeke bâ araison so afa na e ngbanga ti nyen la ti bâ aye tongana ti so Jéhovah ayeke bâ na ni akanga lege na liberté ti e ahon ndö ni ape, me a yeke ndali ti nzoni ti e. E yeke bâ nga tongana nyen la e lingbi ti ke ti tene dunia so asara ngangu na ndö ti apensé ti e. Na yâ ti article ti peko, e yeke bâ tongana nyen la e lingbi ti hinga apensé ti Jéhovah na ndö ti ambeni ye nga ti pensé tongana lo.

APENSÉ TI JÉHOVAH AYEKE NDALI TI NZONI TI E

5. Ngbanga ti nyen la ambeni zo aye ti tene mbeni zo asara ngangu na ndö ti ala ape?

5 Ambeni zo aye ti tene mbeni zo asara ngangu na ndö ti fason so ala yeke pensé na ni ape. Ala tene: “Mbi yeke gbu li ti mbi mbi wani.” Ala ye peut-être ti tene so ala wani la ayeke mû adesizion ti ala nga so ala yeke na droit ti sara ni. Ala ye ti tene azo akomande ala ape wala aforcé ala ti sara ye tongana mbeni zo nde ape. *

6. (a) Liberté wa la Jéhovah amû na e? (b) Liberté ni so amû lege na e ti sara aye kue?

6 A yeke nzoni ti tene e hinga so tongana e yeda na ti Jéhovah, e lingbi ti ngbâ ti duti na apensé ti e wani. Tongana ti so 2 aCorinthien 3:17 atene, “ndo so yingo ti Jéhovah ayeke dä, liberté ayeke dä.” E yeke na liberté ti gi ti duti na asarango ye so e ye. E lingbi ti soro aye so e ye nga na aye so e ye ti hinga ye na ndö ni wala ti sara ni. Biani, Jéhovah aleke e tongaso. Ye oko, e lingbi ti sara kua na liberté ni so na yâ ti aye kue ape. (Diko 1 Pierre 2:16.) Tongana e ye ti hinga ye so ayeke nzoni na ye so ayeke sioni, Jéhovah aye ti tene e sara kua na Bible ti fa lege na e. Ye so akanga lege na e mingi? Wala a yeke ndali ti nzoni ti e?

7, 8. Ngbanga ti nyen la ti gi ti duti na bango ndo ti Jéhovah na ndö ti aye akanga lege na liberté ti e ahon ndö ni ape? Mû mbeni tapande ti fa ni.

7 Zia e bâ mbeni tapande. Ababâ na amama ayeke sara ngangu ti fa anzoni sarango ye na amolenge ti ala. Peut-être ala yeke fa na ala ti sara ye mbilimbili, ti sara kua ngangu nga ti sara nzoni bê na amba ti ala. So ayeke kangango lege ahon ndö ni na liberté ti amolenge ni la ape. Me ala yeke leke amolenge ti ala ti tene ala duti nzoni na yâ fini ti ala tongana ala ga kota. Tongana amolenge ni akono ande si ala quitté yanga-da, ala yeke duti na liberté ti soro ye ala wani. Tongana ala soro ti sara ye alingbi na aye so ababâ na amama ti ala afa na ala, mingi ti adesizion so ala yeke mû ande ala yeke regretté na pekoni ape. Ye so ayeke sara si ala yeke wara akpale nga na agingo bê mingi ape.

8 Legeoko tongana ti mbeni nzoni babâ wala mama, Jéhovah aye mingi ti tene amolenge ti lo aduti na ngia mingi na yâ ti fini ti ala (És. 48:17, 18). Ni la lo fa na e amama-ndia na ndö ti nzoni sarango ye nga na ndö ti fason so a lingbi e sara ye na amba ti e. Na yâ ti aye so, lo hunda na e ti gi ti pensé tongana lo nga ti sara ye ague oko na aye so ayeke kota ye na lê ti lo. Ye so akanga lege na liberté ti e ahon ndö ni ape. Me a sara si e ga zo ti ndara nga a mû maboko na e ti mû anzoni desizion (Ps. 92:5; aProv. 2:1-5; És. 55:9). E lingbi ti ngbâ ti soro aye so e ye me e yeke soro aye so ayeke sara si e duti na ngia (Ps. 1:2, 3). Tongana e pensé tongana Jéhovah, e yeke bâ nzoni na pekoni mingi.

APENSÉ TI JÉHOVAH AYEKE KOTA MINGI

9, 10. Nyen la afa so apensé ti Jéhovah ayeke kota mingi ahon apensé ti dunia so?

9 Mbeni raison so ndali ni awakua ti Jéhovah aye ti pensé tongana lo ayeke so apensé ti lo ayeke kota mingi ahon apensé ti dunia so. Azo ti dunia so amû awango na ndö ti nzoni sarango ye, na ndö ti dutingo na ngia na yâ ti sewa, na ndö ti sarango kua nzoni nga na ndö ti ambeni ye na yâ ti fini ti e. Mingi ti awango ni so ague oko na apensé ti Jéhovah ape. Na tapande, fani mingi dunia so awa azo ti gi gï aye so agbu bê ti ala wani nga ti bâ lango-sioni tongana ye so ayeke na lege ni. Na ambeni ngoi dunia so ayeke fa nga so azo so asara mariage ayeke duti na ngia tongana ala kangbi wala ala sara divorce ndali ti ambeni raison so ayeke nga kota ye ape. Wango so ague nde na ye so Bible afa. Me eskê awango ti dunia so aga na nzoni na zo mingi ahon awango ti Bible?

10 Jésus atene: “A yeke hinga so ndara ayeke mbilimbili na lege ti akusala ti lo.” (Mat. 11:19). Me atâa so dunia so asigi na afini ye mingi, dunia so ayeke na ngangu pëpe ti leke akota kpale so asara si azo ayeke na ngia ape, na tapande bira, tënë ti mara nga sarango sioni na zo. Na ndö ni, dunia so abâ lango-sioni tongana ye so ayeke na lege ni. Azo mingi atene so a yeke buba yâ ti sewa, a ga na akpale ti seni nga na ambeni sioni ye ti peko ni. Ka ti awango ti Jéhovah? A-Chrétien so ayeda na bango ndo ti Jéhovah ayeke na ngia mingi na yâ ti asewa ti ala, ala yeke na nzoni seni nga ala yeke na siriri na aita ti ala na yâ ti dunia (És. 2:4; Kus. 10:34, 35; 1 aCor. 6:9-11). Ye so afa polele so apensé ti Jéhovah ayeke kota mingi ahon apensé ti dunia so.

11. Zo wa la asara ngangu na ndö ti apensé ti Moïse? Ye ti peko ni ayeke so wa?

11 Awakua ti Jéhovah ti ândö so ayeke be-ta-zo ahinga so apensé ti Jéhovah ayeke kota mingi. Na tapande, atâa so a fa ye na Moïse “na ndö ti ndara kue ti azo ti Égypte”, lo bâ ndo na mbage ti Jéhovah ti wara “mbeni bê so ayeke na ndara.” (Kus. 7:22; Ps. 90:12). Lo voro yanga na Jéhovah, lo tene: “Mo fa na mbi lege ti mo.” (Ex. 33:13). Ndali ti so Moïse azia si Jéhovah asara ngangu na ndö ti apensé ti lo, Jéhovah amû na lo akua so apika bê mingi ti sara si ye so lo leke na bê ti lo ti sara aga tâ tënë, nga lo ne Moïse na lege so lo tene lo yeke mbeni koli so ayeke na kpengba mabe.—aHéb. 11:24-27.

12. Nyen la amû maboko na Paul ti mû adesizion?

12 Bazengele Paul ayeke lani mbeni zo so ahinga ndo nga lo hinga mbeti mingi, lo hinga Hébreu nga na Grec (Kus. 5:34; 21:37, 39; 22:2, 3). Me lo ke ndara ti dunia so na lo mû adesizion alingbi na ye so Bible atene. (Diko Kusala 17:2; 1 aCorinthien 2:6, 7, 13.) Ye ti peko ni ayeke so lo wara aye ti nzoni mingi na yâ ti kua ti lo ti fango tënë nga lo ku lani kungo ti wara futa so ayeke ti lakue lakue.—2 Tim. 4:8.

13. A yeke kua ti zo wa ti sara si apensé ti e ague oko na apensé ti Jéhovah?

13 Biani, apensé ti Jéhovah ayeke kota mingi ahon ti azo ti dunia ti laso. Tongana e sara ye alingbi na andia ti Nzapa, e yeke duti biani na ngia nga aye so e sara ayeke ga nzoni. Me Jéhovah ayeke forcé e ti pensé tongana lo ape. “Ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara” akomande apensé ti e ape nga a-ancien asara ni ape (Mat. 24:45; 2 aCor. 1:24). A yeke kua ti Chrétien oko oko kue ti sara si apensé ti lo ague oko na apensé ti Nzapa. E lingbi ti sara ni tongana nyen?

ZIA PËPE SI AYE TI NGOI SO ACHANGÉ ASARANGO YE TI MO

14, 15. (a) Ti mû lege na e ti pensé tongana Jéhovah, nyen la a lingbi e gbu li ti e na ndö ni? (b) Ti gue oko na aRomain 12:2, ngbanga ti nyen la a lingbi e zia pëpe si apensé ti dunia so alï na yâ ti li ti e? Mû mbeni tapande ti fa ni.

14 A-Romain 12:2 atene: “Ala zia ti mû lege na aye ti ngoi so ti changé sarango ye ti ala, me ala changé na lege so ala sara si bibe ti ala akiri fini ni, si ala wani alingbi ti hinga ye so bê ti Nzapa aye, so ayeke nzoni, so anzere nga so ayeke mbilimbili-kue.” Versê so afa so kozo ti tene e manda tâ tënë atâa ye wa la asara ngangu na ndö ti apensé ti e, lege ayeke dä ti tene e sara si apensé ti e ague oko na ti Nzapa mingi ahon ti kozo. Tâ tënë, na yâ ti ambeni ye, aye so e wara na mbage ti babâ na mama ti e so ala dü e na ni nga na aye so asi na e ândö alingbi ti sara ngangu na ndö ti apensé ti e. Me pensé ti zo ayeke changé changengo na e lingbi ti changé apensé ti e. Mingi ni, ye so e zia lege na ni ti lï na yâ ti li ti e nga na ye so e soro ti gbu li ti e na ndö ni la ayeke changé apensé ti e. Tongana e gbu li na ndö ti fason so Jéhovah ayeke pensé na ni, e lingbi ti fa na terê ti e wani so abango ndo ti Jéhovah la ayeke na lege ni. Na pekoni, e yeke duti na nzara ti bâ aye tongana ti so lo bâ na ni.

15 Me bâ so ti zia si pensé ti e ague oko na ti Jéhovah, a lingbi e “zia ti mû lege na aye ti ngoi so ti changé sarango ye” ti e. A lingbi e zia pëpe si abango ndo nga na apensé so ague nde na ti Nzapa alï na yâ ti li ti e. Ti mû maboko na e ti bâ so a yeke kota ye mingi ti sara ni, zia e bâ tapande ti kobe. Zo so aye ti duti na nzoni seni alingbi ti soro ti te anzoni kobe. Me angangu so lo sara ayeke ngbâ senge tongana lakue lo yeke te afungo kobe. Legeoko nga, angangu so e yeke sara ti manda ye na ndö ti apensé ti Jéhovah ayeke ngbâ senge tongana e zia lege na apensé ti dunia so ti buba yâ ti li ti e.

16. Nyen la a lingbi e kpe ni?

16 Eskê e lingbi ti kpe apensé ti dunia so kue kue kue? Ên-ën, e lingbi pëpe ti sigi na yâ ti dunia so vrai tongaso. Ambeni ye so asara si zo atingbi na apensé ti dunia so ayeke dä so zo alingbi ti kpe ni ape (1 aCor. 5:9, 10). Kua ti fango tënë asara si e yeke wara terê na azo so amä na bê na aye so ayeke na lege ni ape. Me atâa so e lingbi ti kpe kue kue kue ape apensé so ayeke na lege ni ape, a lingbi e ngbâ ti pensé na ndö ni pëpe wala e yeda na ni ape. Tongana Jésus, a lingbi e ke hio apensé so Satan aye ti tene e duti na ni. Na ndö ni, e lingbi ti bata terê ti e ti tingbi senge senge pëpe na apensé ti dunia so.—Diko aProverbe 4:23.

17. Tongana nyen la e lingbi ti kpe ti tingbi senge senge na apensé ti dunia so?

17 Na tapande, a lingbi e sara hange na ngoi so e yeke soro azo so e ye ti sara kota kamarade na ala. Bible agboto mê ti e so tongana e sara kota kamarade na azo so ayeke voro Jéhovah ape, e yeke komanse ti pensé tongana ala (aProv. 13:20; 1 aCor. 15:12, 32, 33). A lingbi e sara nga hange na ngoi so e yeke soro angia so e ye ti sara. Tongana e ke angia so amaï tënë ti évolution, ti sarango ye ti ngangu na zo, wala ti lango-sioni, e yeke kpe ti tene apensé so “alondo ti ke hingango ye ti Nzapa” abuba yâ ti li ti e.—2 aCor. 10:5.

Eskê e yeke mû maboko na amolenge ti e ti ke asioni ngia? (Bâ paragraphe 18, 19)

18, 19. (a) Ngbanga ti nyen la a lingbi e sara hange na abango ndo ti dunia so, so a fa ni polele ape? (b) Ahundango ndo wa la a lingbi e hunda terê ti e na ni? Ngbanga ti nyen?

18 A lingbi e hinga nga apensé ti dunia so tongana a fa ni polele ape nga e ke ni. Na tapande, a yeke fa ambeni sango na ambeni lege so a gonda abango ndo ti mbeni bungbi ti poroso. Ambeni ye so a fa na sango apusu azo ti zia na gbele ala ti sara ambeni ye so anzere na dunia so. Ambeni film nga na abuku ayeke maï apensé ti “mbi kozoni” nga na “sewa ti mbi kozoni” nga afa ni mo bâ mo tene ayeke na lege ni, anzere na zo nga ayeke même mbilimbili. Ye oko, abango ndo so ague nde na aye so Bible afa. Bible atene so e na sewa ti e e lingbi ti duti biani na ngia tongana e ye Jéhovah ahon tanga ti aye kue (Mat. 22:36-39). Nga, ambeni mbaï ti amolenge, atâa so mingi ni ayeke peut-être sioni ape, alingbi ti sara si amolenge ayeda na sioni sarango ye sân ti hinga.

19 So aye ti tene ape so a yeke sioni ti sara angia so ayeke na lege ni. Me a yeke nzoni e hunda terê ti e na ahundango ndo so: Eskê mbi yeke bâ so ambeni fango ye ayeke afango ye ti dunia so même tongana a fa ni polele ape? Eskê mbi yeke bata amolenge ti mbi nga na mbi wani si e bâ pëpe ambeni sioni kuasinga ti télé nga e diko ambeni mbeti ape? Eskê mbi yeke mû maboko na amolenge ti mbi ti duti na bango ndo ti Jéhovah na ndö ti aye, tongaso si apensé ti dunia so, so ala mä nga ala bâ asara ngangu na ndö ti ala ape? Tongana e hinga kangbi so ayeke na popo ti apensé ti Nzapa na apensé ti dunia so, e lingbi ti kpe ti “mû lege na aye ti ngoi so ti changé sarango ye ti [e]”.

ZO WA LA AYEKE SARA NGANGU NA NDÖ TI ASARANGO YE TI MO?

20. Nyen la ayeke fa wala apensé ti Nzapa wala apensé ti dunia so la ayeke sara ngangu na ndö ti e?

20 Girisa ape so ndo so e yeke wara asango dä ayeke gï use: na mbage ti Jéhovah wala na mbage ti Satan na dunia so ayeke na gbe ti komandema ti lo. Zo wa la ayeke sara ngangu na ndö ti asarango ye ti mo? Kiringo tënë ni ayeke so: A yeke zo so mo yeke wara asango na mbage ti lo. Tongana e yeda na apensé ti dunia so, apensé ni so ayeke sara ngangu na ndö ti apensé ti e na ayeke pusu e ti duti na abango ndo nga na asarango ye ti mitele. Tongaso, a yeke kota ye mingi ti soro nzoni aye so e yeke bâ, aye so e yeke diko, aye so e yeke mä nga na aye so e yeke gbu li na ndö ni.

21. Nyen la e yeke bâ na yâ ti article ti peko?

21 Tongana ti so a fa fade, ti pensé tongana Jéhovah a lingbi e sara aye mingi ahon gï ti kpe asioni ye so alingbi ti sara ngangu na ndö ti apensé ti e. A lingbi e gbu li ti e nga na ndö ti apensé ti Nzapa tongaso si e pensé tongana lo. Na yâ ti article ti peko e yeke bâ tongana nyen la e lingbi ti sara ni.

^ par. 5 Ti tâ tënë ni, même azo so aye ti tene azo akomande ala oko ape alingbi pëpe ti ke ti tene azo asara ngangu na ndö ti apensé ti ala. Na tapande, atâa e yeke gbu li ti e na ndö ti fason so fini akomanse na ni wala gï na ndö ti bongo so e ye ti yü, azo ayeke sara ngangu na ndö ti e kamême kete. Me e lingbi ti soro zo wa la e ye ti tene lo sara ngangu na ndö ti e.