Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

Atënë so azo ahunda

Atënë so azo ahunda

Ngbanga ti nyen la ngoi kete kozo ti tene Jésus akui lo tene atënë ti David so ayeke na Psaume 22:1?

Na popo ti andangba tënë so Jésus atene kozo ti kui, mo yeke wara atënë so ayeke na Matthieu 27:46, so atene: “Nzapa ti mbi, Nzapa ti mbi, mo zia mbi ngbanga ti nyen?” So Jésus atene tënë so, lo sara si atënë ti David, zo ti sungo psaume, so ayeke na Psaume 22:1 aga tâ tënë (Marc 15:34). A yeke na lege ni ape ti tene so Jésus atene atënë so ndali ti so vundu asara lo wala ndali ti so mabe amanke lo teti mbeni kete ngoi. Jésus ahinga lani nzoni mingi raison so ndali ni lo doit ti kui, na lo yeda ti kui (Mat. 16:21; 20:28). Lo hinga nga lani so na lango ti kuâ ti lo, Jéhovah adoit ti zi aye kue so ayeke tongana “gbagba” so abata lo (Job 1:10). Tongaso, Jéhovah azia ti bata Jésus, tongaso si lo lingbi ti fa so lo yeke ngbâ lakue be-ta-zo atâa so kuâ so lo kui ayeke ngangu.—Marc 14:35, 36.

Tongaso, ngbanga ti nyen la Jésus atene atënë ti Psaume so? Atâa so e hinga araison ni nzoni kue ape, zia e bâ ambeni raison so peut-être a pusu lo ti tene ni. *

So Jésus atene atënë so, eskê lo ye ti fa polele so Jéhovah ayeke zia lo si lo kui? Jésus adoit lani ti mû ye so a futa ti zi azo sân mungo maboko ti Jéhovah. Lo yeke lani zo na lo doit lani ti “kui ndali ti zo oko oko kue.”—aHéb. 2:9.

So Jésus atene ambeni tënë ti yâ ti psaume ni, eskê lo ye ti gboto lê na ndö ti psaume ni kue? A-Juif ti ngoi ti lo ayeke bata lani apsaume mingi na li ti ala. Tongana ala mä mbeni versê ti mbeni psaume, hio ala pensé na psaume ni kue. Tongana a yeke ye so Jésus aye lani ti sara la, lo yeke mû lani maboko na aJuif so ayeke adisciple ti lo ti dabe ti ala na aprophétie mingi so ayeke na yâ ti psaume so, so asara tënë ti aye so asi kozo na kuâ ti lo (Ps. 22:7, 8, 15, 16, 18, 24). Nga, andangba versê ti psaume ni agonda Jéhovah nga afa so lo yeke Gbia na ndö ti sese kue.—Ps. 22:27-31.

So Jésus atene a-oko tënë so David atene lani, eskê lo ye ti fa so tënë ayeke na li ti lo ape? Kozo ti tene Jésus akui, Kota da-ngbanga ti aJuif afâ ngbanga so ayeke na lege ni ape na li ti lo atene so lo zonga Nzapa (Mat. 26:65, 66). Na mbeni bï so l’heure ahon mingi, azo ti da-ngbanga ni aleke terê ti ala hio ti fâ ngbanga na li ti lo, mbeni ye so ague tâ nde mingi na ndia (Mat. 26:59; Marc 14:56-59). So Jésus atene “Nzapa ti mbi, Nzapa ti mbi, mo zia mbi ngbanga ti nyen?” peut-être lo ye ti fa so lo sara mbeni ye ti sioni oko ape so ndali ni a lingbi a fâ lo.

Nzapa azia si David so asû psaume so abâ pasi. Eskê Jésus ayeke dabe ti azo ni lani so pasi so David abâ aye pëpe ti tene so Jéhovah ake lo? Hunda ti David aye lani ti fa ape so lo manke mabe. Na peko ti so lo hunda tënë so, lo tene so lo yeke na confiance so Jéhovah ayeke sö azo ti lo, nga Jéhovah angbâ ti sara tufa na ndö ti lo (Ps. 22:23, 24, 27). Legeoko nga, atâa so Jésus, “Molenge ti David”, ayeke bâ lani pasi na ndö ti keke ti pasi, Jéhovah angbâ ti ye lo.—Mat. 21:9.

Jéhovah ayeke bata lani Jésus encore ape, tongaso si lo fa biani so lo yeke be-ta-zo. Eskê Jésus ayeke fa lani kota vundu so lo yeke na ni ndali ni la? Na tongo nda ni, Jéhovah aleke lani ape ti tene Molenge ti lo abâ pasi na lo kui. A hunda ti sara ni na peko ti so Adam na Ève asara kpengbango-li. Jésus asara lani mbeni ye ti sioni ape, me lo doit ti bâ pasi nga ti kui ti kiri tënë na ahunda so Satan asigi na ni nga ti mû ye so a doit ti futa ti zi azo, tongaso si azo akiri awara aye so ala perdre ni lani (Marc 8:31; 1 Pi. 2:21-24). A yeke sara aye so kue gï tongana, teti kete ngoi, Jéhovah azia ti bata Jésus ti kozo ni na yâ ti fini ti lo.

Eskê Jésus ayeke gi lani ti mû maboko na adisciple ti lo ti zia li ti ala na ndö ti raison so ndali ni Jéhovah azia si lo kui na ndö ti keke ti pasi? * Jésus ahinga lani so tongana lo kui tongana sioni zo na ndö ti keke ti pasi, azo mingi ayeke pika gere ti ala (1 aCor. 1:23). Tongana adisciple ti lo azia li ti ala na ndö ti raison so lo kui ndali ni, ala yeke comprendre ni (aGal. 3:13, 14). Ala yeke bâ lo tongana Sauveur me tongana sioni zo ape.

Atâa raison wa la apusu Jésus ti tene atënë so, lo hinga lani so, so lo yeke kui na ndö ti keke ti pasi, lo yeke sara lani ye so bê ti Jéhovah aye la. Kete na peko ti so Jésus atene atënë ti psaume so, lo tene: “Ye kue ahunzi awe!” (Jean 19:30; Luc 22:37). So Jéhovah azia ti mû maboko na Jésus teti kete ngoi amû lege na lo ti sara ye kue so a tokua lo ti sara na sese. A mû nga lege na lo ti sara aye kue so asû “na yâ ti Ndia ti Moïse, na yâ ti ambeti ti aProphète nga na aPsaume”.—Luc 24:44

^ par. 4 Na ngoi ti fango tënë ti Jésus, na ambeni ngoi lo tene ambeni tënë wala lo hunda ambeni tënë so ayeke tënë ti bê ti lo ape. Lo sara ni ti mû lege na adisciple ti lo ti fa tënë ti bê ti ala na ndö ni.—Marc 7:24-27; Jean 6:1-5; bâ Tour ti Ba Ndo ti lango 1 ti octobre, ngu 2010, l. 12-13.