Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

Atënë so azo ahunda

Atënë so azo ahunda

Na peko ti so a dü Jésus, ngbanga ti nyen la Joseph na Marie akiri na ndo ti ala na Nazareth ape, me ala ngbâ na Bethléhem?

Bible afa ni ape. Me a fa anzene nzene tënë so peut-être ndali ni ala soro ti ngbâ kâ.

Mbeni ange atene lani na Marie so lo yeke mû ngo na lo yeke dü molenge. Na ngoi so ange ni atene tokua ni, Marie na Joseph ayeke lani na Nazareth, kodro ti Joseph so ayeke na Galilée (Luc 1:26-31; 2:4). Na peko ti so ala londo na Égypte ala kiri, ala kiri na Nazareth. Jésus akono kâ na lo ga zo ti Nazareth (Mat. 2:19-23). Ndani la e yeke pensé na Nazareth na ngoi so e di iri ti Jésus, Joseph na Marie.

Marie ayeke lani na mbeni fami na Judée so iri ti lo Élisabeth. Lo yeke lani wali ti prêtre Zacharie nga lo ga mama ti Jean Baptiste (Luc 1:5, 9, 13, 36). Marie ague lani ti bâ Élisabeth na Judée na lo ngbâ kâ nze ota. Na pekoni, lo kiri na Nazareth (Luc 1:39, 40, 56). Ndani la Marie ahinga ndo ni.

A si na mbeni ngoi, Joseph asara ye alingbi na mbela so a mû ti gue ti “zia iri ti ala na mbeti”. Tongaso, Joseph alondo na Nazareth lo gue na Bethléhem, so ayeke “gbata ti David” so a tene kozo awe so a yeke dü Messie kâ (Luc 2:3, 4; 1 Sam. 17:15; 20:6; Mi. 5:2). Na peko ti so Marie adü Jésus kâ, Joseph ahunda na lo ape ti tene ala sara mbeni yongoro voyage ti kiri na Nazareth na fini bébé ni. Ala ngbâ lani na Bethléhem so ayo na Jérusalem kilomètre gumbaya tongaso. Tongaso, a yeke duti ngangu na ala ape ti gue na molenge ni na temple nga ti mû sandaga so Ndia ahunda.—Lév. 12:2, 6-8; Luc 2:22-24.

Ange ni atene lani na Marie so a yeke mû ande na molenge so lo yeke dü “trône ti David” nga lo yeke “komande tongana Gbia”. Peut-être Joseph na Marie acomprendre lani so a yeke kota ye ti tene a dü Jésus na gbata ti David (Luc 1:32, 33; 2:11, 17). Peut-être ala pensé lani so a yeke nzoni ti ngbâ kâ ti ku juska Nzapa afa na ala ye so ala doit ti sara.

E hinga ape ngoi oke la ala sara na Bethléhem na ngoi so ambeni zo ti gingo nda ti aye na lege ti atongoro asi. Me na ngoi ni so, sewa ni ayeke lango lani na yâ ti mbeni da na molenge ti ala ni ayeke lani “kete molenge”, lo ngbâ bébé ape (Mat. 2:11). Na bango ni, ala kiri lani na Nazareth ape, me ala ngbâ na Bethléhem na aga kodro ti ala.

Hérode amû lani yanga ti tene a fâ “amolenge ti koli kue na Bethléhem . . . so ngu ti ala alondo na ngu use ti kiri na gbe ni.” (Mat. 2:16). Mbeni ange asara tënë ni na Joseph, tongaso lo na Marie na Jésus akpe ague na Égypte na ala ngbâ kâ juska Hérode akui. Ambeni ngoi na pekoni, Joseph amû sewa ti lo ala gue na Nazareth. Ala kiri na Bethléhem ape ngbanga ti nyen? Ngbanga ti so na ngoi ni so Archélaüs, molenge ti Hérode, la ayeke komande na Judée na lo yeke sioni zo. Nga mbeni ange akiri agboto mê ti Joseph atene so tongana ala kiri kâ, sioni apeut ti si na ala. Nazareth ayeke lani nzoni ndo ti tene lo bata Jésus dä.—Mat. 2:19-22; 13:55; Luc 2:39, 52.

Na bango ni, Joseph akui kozo ti tene Jésus azi lege na azo ti gue na yayu. Tongaso, a yeke zingo ande Joseph ti wara fini na ndö ti sese. Azo mingi ayeke wara ande terê na Joseph nga ala yeke hinga anzene nzene ye na ndö ti ndani so lo na Marie angbâ lani na Bethléhem na peko ti dungo Jésus.