Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

A hunda na aChrétien ti wara batême

A hunda na aChrétien ti wara batême

‘Batême ayeke sö ala fadeso nga.’​—1 PI. 3:21.

ABIA: 7, 56

1, 2. (a) A yeke sara ambeni babâ na mama tongana nyen tongana molenge ti ala ahunda ti wara batême? (b) Ngbanga ti nyen la a yeke hunda azo so aga ti wara batême ti hinga wala ala mû terê ti ala na Jéhovah awe? (Bâ foto so ayeke na tongo nda ti article so.)

MARIA, so ade maseka mingi, ayeke luti legeoko na amba ti lo so aga ti wara batême, na babâ na mama ti lo ayeke bâ lo. Lo kiri tënë na kota go nga polele na ahundango ndo use so ita so ayeke mû diskur ti batême ni ahunda. Kete na pekoni, lo wara batême.

2 Terê ti babâ na mama ti Maria anzere mingi ndali ti so molenge ti ala amû terê ti lo na Jéhovah na lo wara batême. Me kozo na ni, mama ni agi bê ti lo kete. Lo hunda terê ti lo, lo tene: ‘Maria ade maseka mingi, lo peut ti wara batême? Eskê lo hinga biani so ti mû terê na Jéhovah ayeke ye ti ngia ape? A yeke nzoni lo ku kete si?’ A yeke ahundango ndo so ababâ na amama mingi, so ayeke na ndoye, ayeke hunda na terê ti ala na ngoi so amolenge ti ala atene so ala ye ti wara batême (Zo-ti. 5:5). Mungo terê na Jéhovah nga na warango batême ayeke akota desizion so ahon atanga ni kue na yâ ti fini ti mbeni Chrétien.​—Bâ encadré “ Mo mû terê ti mo na Jéhovah awe?

3, 4. (a) Tongana nyen la bazengele Pierre afa na e so batême ayeke kota ye mingi? (b) Ngbanga ti nyen la Pierre ahaka batême na lekengo arche na ngoi ti Noé?

3 Na ngoi so bazengele Pierre ayeke sara lani tënë na ndö ti batême, lo haka ni na lekengo arche so Noé aleke, lo tene: “Ye so ague oko na ni ayeke sö ala fadeso nga, so ti tene batême.” (Diko 1 Pierre 3:20, 21.) Arche ni ayeke lani mbeni ye so afa na azo polele so Noé amû terê ti lo kue ti sara ye so Nzapa aye. Noé asara kua so Jéhovah amû na lo kue nzoni. Ndali ti mabe ti Noé, Jéhovah asö lo nga na azo ti sewa ti lo na ngoi ti kota ngu so apika. Nyen la Pierre aye ti fa na e na lege ti hakango ye so?

4 Gï tongana ti so arche ni afa lani polele so Noé ayeke na mabe, batême afa mbeni ye na azo so ayeke bâ ni. Ye ni so ayeke nyen? Tongana mbeni zo awara batême, azo so abâ ni ahinga so zo ni so amû terê ti lo na Jéhovah awe na lege ti mabe so lo yeke na ni na Christ so azingo na kuâ. Legeoko tongana Noé, azo so amû terê ti ala na Nzapa amä yanga ti lo na ala sara kua so lo mû na ala. Gï tongana ti so Jéhovah asö Noé na ngoi ti ngu so apika lani, lo yeke sö ande azo so awara batême na so angbâ be-ta-zo na lo na ngoi so lo yeke futi sioni dunia so (Marc 13:10; Apoc. 7:9, 10). A yeke polele so, a yeke kota ye ti mû terê ti e na Jéhovah na ti wara batême. Tongana mbeni zo apusu na peko lango so lo ye ti wara na batême, lo lingbi ti perdre pasa ti lo ti fini ti lakue lakue.

5. Aye wa la e yeke bâ na yâ ti article so?

5 So e hinga fadeso awe so batême ayeke kota ye mingi, zia e bâ ambeni hundango ndo ota. Nyen la Bible atene na ndö ti batême? Aye wa la a lingbi mbeni zo asara kozo ti wara batême? Ngbanga ti nyen la a yeke nzoni mbeni Chrétien agirisa ape so batême ayeke kota ye mingi na ngoi so lo yeke fa ye na molenge ti lo wala na mbeni zo so ayeke manda Bible?

YE SO BIBLE AFA NA NDÖ TI BATÊME

6, 7. (a) Nda ti batême so Jean abatize na azo ayeke nyen? (b) Batême ti zo wa la ayeke nde na ti atanga ni kue? Ngbanga ti nyen?

6 Na yâ ti Bible, kozo zo so abatize azo ayeke Jean Baptiste (Mat. 3:1-6). Azo aga na mbage ti lo ti wara batême ngbanga ti nyen? Ala sara ni ti fa so ala changé bê ti ala ndali ti siokpari ti ala, so ti tene, ala yeda so ala sara ye alingbi na Ndia ti Moïse ape na vundu asara ala mingi ndali ni. Me batême so ayeke kota mingi ahon atanga ni kue so Jean asara, nda ni ayeke ti lo nde mingi. Jean awara lani kota pasa ti batize Jésus, Molenge ti Nzapa, so ayeke mbilimbili-kue (Mat. 3:13-17). Jésus ayeke na siokpari na terê ti lo ape, tongaso lo bezoin lani ti changé bê ti lo ape (1 Pi. 2:22). Batême ti lo afa so lo mû terê ti lo na Nzapa ti sara ye so bê ti lo aye.​—aHéb. 10:7.

7 Na ngoi so Jésus ayeke fa tënë, adisciple ti lo akomanse nga lani ti batize azo (Jean 3:22; 4:1, 2). Legeoko tongana ti azo so Jean abatize ala, ala wara batême ti fa so ala changé bê ti ala ndali ti siokpari so ala sara, so ala sara ye alingbi na Ndia ti Moïse ape. Ye oko, na peko ti kuâ ti Jésus nga na zingongo ti lo na kuâ, nda ti batême ti azo so aye ti ga adisciple ti lo ayeke nde.

8. (a) Na peko ti zingongo ti Jésus na kuâ, lo mû commandement wa na adisciple ti lo? (b) Ngbanga ti nyen la a lingbi aChrétien awara batême?

8 Na ngu 33, kete na peko ti so Jésus azingo na kuâ, lo sara tënë na gbâ ti azo so wungo ti ala ahon 500, akoli na awali, âmanke même na amolenge. A yeke peut-être na ngoi so la lo tene: “Tongaso ala gue, ala sara si azo na popo ti amara kue aga adisciple. Ala batize ala na iri ti Babâ, ti Molenge na ti yingo vulu. Ala fa na ala ti bata aye kue so mbi mû yanga na ala ti sara.” (Mat. 28:19, 20; 1 aCor. 15:6). Jésus ahunda na azo so amû peko ti lo ti sara si azo aga adisciple. Zo so aye ti ga disciple ti lo, wala so aye ti “yô joug” ti lo adoit ti wara batême (Mat. 11:29, 30). Zo kue so aye ti sara na Nzapa na lege ni adoit ti yeda so Nzapa asara kua na Jésus ti sara si ye so lo leke na bê ti lo ti sara aga tâ tënë. Na pekoni, zo ni alingbi ti wara batême na Nzapa ayeke yeda na ni. Bible afa polele so akozo disciple ti Jésus ahinga lani so a yeke kota ye ti wara batême. Ye so asara si ala kiri na lango so ala ye ti wara batême na peko ape.​—Kus. 2:41; 9:18; 16:14, 15, 32, 33.

KIRI NA LANGO NI NA PEKO APE

9, 10. Nyen la e lingbi ti manda na lege ti batême ti zo ti Éthiopie nga na ti bazengele Paul?

9 Diko Kusala 8:35, 36. Bâ tapande ti mbeni zo ti Éthiopie so ayeke mbeni prosélyte, so ayeke kiri na ndo ti lo na peko ti so lo londo ti voro Jéhovah na Jérusalem. Ange ti Jéhovah atene na Philippe ti fa tënë na zo ti Éthiopie so. Philippe aga nduru na lo na “lo fa na koli so nzoni tënë na ndö ti Jésus.” Zo ti Éthiopie so asara ye tongana nyen? Ye so lo sara na peko ti so a fa tënë na lo afa polele so atâ tënë so lo manda agbu bê ti lo mingi. Lo ye ti sara ye ague oko na ye so Jéhovah aleke, tongaso lo wara batême sân ti ku.

10 Mbeni tapande ni ayeke ti mbeni Juif so asara lani ye ti ngangu na aChrétien. A dü lo na yâ ti mbeni mara so a zia azo ti yâ ni nde ndali ti Nzapa awe. Ye oko, Jéhovah ake mara ni ndali ti so azo ni amä yanga ti lo ape. Koli so ayapu na yâ ti angobo ti bungbi ti nzapa ti aJuif, me lo wara mbeni lege so ayeke nzoni mingi ti manda ye. Jésus Christ so azingo na kuâ na so awara gloire asara tënë na lo. Lo sara ye tongana nyen? Lo yeda na mungo maboko ti disciple Ananias. Bible atene: “Lo londo na a batize lo.” (Kus. 9:17, 18; aGal. 1:14). Kite ayeke dä ape so mo hinga so Juif so la aga bazengele Paul. Bâ so gï na peko ti so Paul ahinga so Nzapa asara kua na Jésus ti sara si ye so lo leke na bê ti lo ti sara aga tâ tënë, lo wara batême sân ti ku.​—Diko Kusala 22:12-16.

11. (a) Nyen la apusu azo so ayeke manda Bible laso ti wara batême? (b) Tongana mbeni zo awara batême a yeke sara e tongana nyen?

11 Ti azo mingi so ayeke manda Bible laso ayeke nga tongaso, atâa ala yeke maseka wala kota zo. Azo so ayeke na mabe na aye atâ tënë ti Bible na bê ti ala kue ayeke nduru ti mû terê ti ala na Nzapa na ti wara batême. Diskur ti batême so a yeke mû ka ni na ngoi ti akota bungbi ayeke ka nde mingi. Terê ti aTémoin ti Jéhovah anzere mingi tongana mbeni zo so ayeke manda Bible ayeda na tâ tënë nga ague na li ni juska lo wara batême. Ababâ na amama ayeke na ngia mingi tongana ala bâ amolenge ti ala na popo ti afini disciple so awara batême. Na ngu ti kusala ti 2017, azo ahon 284 000 amû terê ti ala na Jéhovah na ala wara batême (Kus. 13:48). A yeke polele so afini disciple so ahinga so aChrétien adoit ti wara batême. Aye wa la a lingbi ala sara kozo ti wara batême?

12. Aye wa la a lingbi azo so ayeke manda Bible asara kozo ti wara batême?

12 Kozo ti tene azo so ayeke manda Bible alingbi ti wara batême, a lingbi ala hinga tâ tënë na ndö ti Nzapa, ye so lo leke na bê ti lo ti sara ndali ti azo nga na sese, nga ye so lo sara ti sö azo (1 Tim. 2:3-6). Na pekoni, a lingbi ala mä na bê na aye ni so, ye so ayeke mû maboko na ala ti sara ye alingbi na andia ti Nzapa nga ti zia lege ti sarango ye so lo ke (Kus. 3:19). A yeke kota ye mingi ndali ti so tongana mbeni zo angbâ ti sara aye so Jéhovah ake ni si lo mû terê ti lo na Jéhovah, Jéhovah ayeke yeda na ni pëpe (1 aCor. 6:9, 10). Ambeni ye encore ayeke dä so a lingbi ala sara. A lingbi azo so aye ti mû terê ti ala na Jéhovah ague na abungbi, afa nzoni tënë lakue nga afa ye na azo. Jésus atene so atâ disciple ti lo ayeke sara akua so (Kus. 1:8). A yeke na peko ti aye so la mbeni fini disciple ayeke mû terê ti lo na Nzapa na yâ ti mbeni sambela so lo tene ni na Nzapa gï lo na lo use. Na pekoni, lo yeke fa na lê ti azo so lo mû terê ti lo na Nzapa awe na lege ti batême.

WA AZO SO AMANDA BIBLE TI ZIA BATÊME NA GBELE ALA

Eskê e yeke bata na li ti e so batême ayeke kota ye mingi nga e yeke fa ni na azo so e yeke manda Bible na ala? (Bâ paragraphe 13)

13. Na ngoi so e yeke manda Bible na azo, ngbanga ti nyen la a lingbi e bata na li ti e so aChrétien adoit ti wara batême?

13 Tongana e yeke mû maboko na amolenge ti e nga na ambeni zo so ayeke manda Bible ti sara aye so a lingbi ala sara kozo ti wara batême, so ayeke akota ye, a lingbi e girisa ape so azo so aye ti duti atâ disciple ti Jésus adoit ti wara batême. Tongana e bata tënë so na li ti e, e yeke fa ni na azo so e yeke manda Bible na ala nzoni mingi. E yeke sara mbeto ape ti fa na ala, na mbeni nzoni ngoi, ndani so a yeke kota ye ti mû terê ti e na Nzapa nga ti wara batême. E ye ti tene amolenge ti e nga na azo so e yeke manda Bible na ala ague na li ni juska na batême.

14. Ngbanga ti nyen la e yeke forcé zo ape ti wara batême?

14 Biani, zo oko ayeke forcé pëpe mbeni molenge ti lo, wala mbeni zo so lo yeke manda Bible na lo, wala mbeni zo na yâ ti congrégation ti wara batême. Jéhovah aforcé e ape ti sara na lo (1 Jean 4:8). Na ngoi so e yeke fa ye na azo, a lingbi e mû maboko na ala ti hinga ndani so a yeke kota ye ndali ti ala ti lë kpengba songo na Jéhovah. Tongana zo ni abâ tâ tënë so lo hinga na ndö ti Nzapa na nene ni nga lo ye biani ti sara aye kue so a lingbi atâ Chrétien asara, lo yeke yeda ti wara batême.​—2 aCor. 5:14, 15.

15, 16. (a) Eskê mbeni ngu ayeke dä so a lingbi zo awara ni awe si lo wara batême? Fa ndani so mo tene tongaso. (b) Ndali ti nyen la a lingbi mbeni wamandango Bible awara batême tongana mbeni Témoin même si lo wara batême kozo awe na yâ ti mbeni bungbi ti nzapa nde?

15 Mbeni ngu so zo kue alingbi ti wara ni awe si lo wara batême ayeke dä ape. Azo ayeke nde nde, ambeni zo so ayeke manda Bible ayeke gue na li ni hio ahon ambeni. Azo mingi awara batême na ngoi so ala de maseka na ala ngbâ be-ta-zo na Jéhovah na ngoi so ala yeke kono. Ambeni zo abâ so a yeke kota ye ti wara batême na peko ti so ala manda tâ tënë ti Bible na ngoi so ngu ti ala ague na li ni mingi. Ngu ti ambeni ahon 100.

16 Mbeni mbakoro-wali so ayeke manda Bible ahunda ita so ayeke manda ye na lo wala a yeke kota ye ti tene lo wara batême encore, lo wara batême lani awe na yâ ti abungbi ti nzapa nde nde na yâ ti ambeni ngu so ahon. Ita ni afa na lo ambeni versê ti Bible so akiri tënë na hundango ndo ti lo ni. Na ngoi so wali ni acomprendre ye so Bible ahunda na e ti sara, kete na pekoni lo wara batême. Atâa so ngu ti lo aga nduru na ngu 80, lo bâ pëpe so batême ayeke kota ye ape na lo. Jéhovah ayeke yeda na batême ti e gï tongana e hinga tâ tënë na ndö ti ye so lo ye. Tongaso, atâa e wara batême kozo na yâ ti mbeni bungbi ti nzapa nde, a lingbi e wara batême tongana mbeni Témoin ti Jéhovah.​—Diko Kusala 19:3-5.

17. Nyen la a lingbi mbeni zo agbu li ti lo na ndö ni na lango ti batême ti lo?

17 Lango so mbeni zo ayeke wara na batême ayeke lango ti kota ngia mingi. A yeke nga mbeni ngoi so lo yeke gbu li ti lo na ndö ti nda ti mungo terê ti lo na Nzapa nga na batême. Ti tene mbeni tâ Chrétien asara ye kue so a hunda na lo ayeke ngangu kua. A lingbi adisciple ti Jésus ‘angbâ na fini ndali ti ala wani mbeni pëpe, me ndali ti lo so akui ndali ti ala na so a zingo lo na kuâ.’​—2 aCor. 5:15; Mat. 16:24.

18. Ahundango ndo wa la e yeke sara tënë na ndö ni na yâ ti article ti peko?

18 A yeke mara ti apensé so la ayeke lani na li ti mama ti Maria na ngoi so lo yeke hunda lani atënë so e bâ na tongo nda ti article so. Tongana mo yeke babâ wala mama, peut-être mo yeke hunda terê ti mo, mo tene: ‘Eskê molenge ti mbi alingbi biani awe ti wara batême? Eskê tâ hingango ye so lo yeke na ni na ndö ti Jéhovah alingbi awe ti tene lo mû terê ti lo na lo? A lingbi lo manda mbeti nzoni na lo wara kua ti nginza awe si lo wara batême? Ka tongana lo sara mbeni kota siokpari na peko ti batême ti lo?’ Na yâ ti article ti peko e yeke sara tënë na ndö ti ahundango ndo so nga e yeke bâ tongana nyen la ababâ na amama alingbi ti duti na nzoni bango ndo na ndö ti batême.