Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

ARTICLE TI MANDANGO NI 41

Aye so e peut ti manda na lege ti alettre use so Pierre asû

Aye so e peut ti manda na lege ti alettre use so Pierre asû

“Mbi ye lakue ti dabe ti ala na aye so.”—2 PI. 1:12.

BIA 127 Ye so a lingbi mbi ga ni

AYE SO E YEKE BÂ NI a

1. Ngoi kete kozo ti tene bazengele Pierre akui, nyen la yingo ti Jéhovah apusu lo ti sara?

 BAZENGELE PIERRE ahinga lani so fini ti lo aga nduru ti hunzi awe. Na yâ ti angu mingi so lo sara kua ti Jéhovah be-ta-zo, lo na Jésus atambela, lo fa tënë na afini ndo nga lo sara kua tongana membre ti bebungbi. Me kua ti Pierre angbâ gï ge ape. Na ngu 62-64 tongaso, Jéhovah asara kua na lo ti sû alettre use: Kozo nga na Use mbeti ti Pierre. Lo yeke lani na beku so alettre so ayeke aidé aChrétien na peko ti kuâ ti lo.—2 Pi. 1:​12-15.

2. Ngbanga ti nyen la alettre so Pierre asû alingbi lani na ngoi ni?

2 Pierre asû alettre ti lo na ngoi so “atara nde nde azia vundu na bê ti” aita ti lo (1 Pi. 1:6). Asioni zo ayeke gi lani ti yôro afango ye ti wataka nga na asioni sarango ye na yâ ti congrégation ti aChrétien (2 Pi. 2:​1, 2, 14). A-Chrétien so ayeke na Jérusalem ayeke lani nduru ti bâ “nda ti aye kue”, so ti tene aturugu ti Rome ayeke futi gbata ni nga na temple ni (1 Pi. 4:7). Kite ayeke dä ape so alettre ti Pierre a-aidé lani aChrétien ti bâ aye so ala peut ti sara ti gbu ngangu na yâ ti akpale so ala wara nga ti leke terê ti ala ti ku na akpale so ala yeke wara ande. b

3. Ngbanga ti nyen la a yeke nzoni e gbu li na ndö ti alettre so Pierre asû ni?

3 Atâa so Pierre asû alettre ti lo ni na akozo Chrétien, Jéhovah asara si a sû ni na yâ ti Bible. Tongaso, alettre so apeut ti aidé e laso (aRom. 15:4). Legeoko tongana ti akozo Chrétien, e yeke vivre na yâ ti mbeni dunia so asi singo na asioni sarango ye so apeut ti sara si a yeke kete ye na e ape ti sara na Jéhovah. Fafadeso, e yeke tingbi na mbeni kota ye ti vundu so ayeke kota ahon ti so asi lani na ngoi ti aJuif. E wara ambeni kota tënë ti dango bê na yâ ti alettre use so Pierre asû. A yeke aidé e ti ngbâ ti ku lâ ti Jéhovah, ti hon ndö ti mbeto ti zo nga ti ye aita ti e mingi. A yeke aidé nga a-ancien ti bâ tongana nyen la ala peut ti aidé aita ti ngbâ ti kpengba.

NGBÂ TI KU

4. Tongana ti so 2 Pierre 3:​3, 4 afa, nyen la apeut ti woko mabe ti e?

4 E yeke vivre na popo ti azo so amä na bê na aprophétie ti Bible ape. Awato apeut ti he e ndali ti so teti angu mingi e tene so a yeke futi dunia so. Ambeni zo atene so a yeke futi dunia so lâ oko ape. (Diko 2 Pierre 3:​3, 4.) Tongana e mä mara ti tënë so na yanga ti mbeni zo so e yeke fa tënë na lo, mbeni mba ti e ti place ti kua wala mbeni fami ti e, a peut ti woko mabe ti e. Pierre afa ye so apeut ti aidé e.

5. Nyen la ayeke aidé e ti ngbâ ti duti na nzoni bango ndo na ndö ti hunzingo ti aye ti ngoi so? (2 Pierre 3:​8, 9).

5 Ti ambeni zo, na bango ni, Jéhovah ane nengo na ndö ti tënë ti futingo sioni dunia so. Atënë ti Pierre apeut ti aidé e ti ngbâ ti duti na nzoni bango ndo, ndali ti so a dabe ti e so bango ndo ti Jéhovah na ndö ti ngoi ayeke nde mingi na ti azo. (Diko 2 Pierre 3:​8, 9.) Ti Jéhovah, ngu saki oko ayeke tongana lango oko. Jéhovah ayeke kanga bê, nga lo ye ti futi zo oko ape. Me, tongana lango ti lo alingbi, lo yeke futi dunia so. E yeke na pasa ti sara kua na ngoi so angbâ ti fa tënë na azo na ndö ti sese kue.

6. Tongana nyen la e peut ti “bata lakue na li” ti e lâ ti Jéhovah? (2 Pierre 3:​11, 12).

6 Pierre awa e ti “bata lakue na li” ti e lâ ti Jéhovah. (Diko 2 Pierre 3:​11, 12.) E peut ti sara ni tongana nyen? A yeke nzoni, tongana lege ayeke dä, lâ oko oko e gbu li na ndö ti anzoni ye so e yeke wara ande na yâ ti fini dunia. Imaginé so mo yeke wu nzoni pupu, mo yeke te nzoni kobe, mo yeke yamba azo so mo ye ala so a zingo ala na kuâ nga mo yeke fa na azo so ayeke lani na fini a sara angu ngbangbo mingi awe tongana nyen la aprophétie ti Bible aga tâ tënë. Tongana mo yeke gbu li na ndö ti aye ni so, a yeke aidé mo ti ku ni kungo nga mo yeke duti sûr so e yeke na lâ ti nda ni. So e “hinga ye so kozo awe” na ndö ti kekereke, awafango ye ti mvene ayeke ‘gue na e yongoro pëpe’.—2 Pi. 3:17.

HON NDÖ TI MBETO TI ZO

7. Ti sara mbeto ti zo apeut ti pusu e ti sara ye tongana nyen?

7 So e hinga so lâ ti Jéhovah aga nduru awe, e ye ti sara ye kue so e peut ti sara ti fa nzoni tënë na azo. Me na ambeni ngoi, mbeto apeut ti sara e ti sara lisoro na azo. Ngbanga ti nyen? Ngbanga ti so mbeto ti zo apeut ti sara e. Ye so asi lani na Pierre. Na bï so a yeke fâ ngbanga ti Jésus, mbeto asara Pierre ti fa so lo yeke disciple ti lo, lo tene même fani ota so lo hinga lo ape (Mat. 26:​69-75). Me Pierre ahon ndö ti mbeto ti lo, nga ambeni ngoi na pekoni, lo tene: “Ye so azo so asara mbeto ni, ala sara mbeto ni pëpe, nga ala gi bê ti ala pëpe.” (1 Pi. 3:14). Atënë ti Pierre afa na e so e peut ti hon ndö ti mbeto ti zo.

8. Nyen la apeut ti aidé e ti hon ndö ti mbeto ti zo? (1 Pierre 3:15).

8 Nyen apeut ti aidé e ti hon ndö ti mbeto ti zo? Pierre atene: “Na yâ ti bê ti ala, zia ala hinga so Christ ayeke nzoni-kue na ala bâ lo tongana Seigneur.” (Diko 1 Pierre 3:15.) E peut ti dabe ti e so Jésus Christ ayeke Gbia ti e nga lo yeke na kota ngangu. Tongana mbeto asara mo ti fa nzoni tënë na ngoi so lege azi na mo, dabe ti mo na Gbia ti e. Imaginé so lo yeke komande na yayu na gbâ ti a-ange na terê ti lo. Girisa ape so lo yeke na “komandema kue na yayu nga na sese” nga lo yeke “na terê ti [mo] lango oko oko kue juska na lâ ni so aye ti ngoi so ayeke gue ti hunzi.” (Mat. 28:​18-20). Pierre awa e ti duti ‘lakue nduru’ ti gbu koko ti mabe ti e. Mo ye ti fa tënë na mbeni zo na place ti kua, na ekole wala na mbeni ndo nde? Gbu li kozo na ndö ti ngoi so mo peut ti sara ni, na pekoni leke tënë so mo yeke tene. Sambela ti wara courage nga duti na confiance so Jéhovah ayeke aidé mo ti hon ndö ti mbeto ti zo.—Kus. 4:29.

“ALA NDOYE TERÊ NGANGU”

Pierre ayeda na wango so Paul amû na lo. Alettre use so Pierre asû afa na e ti ye aita ti e (Bâ paragraphe 9)

9. Na mbeni ngoi, tongana nyen la Pierre afa so lo ndoye zo ape? (Bâ nga foto.)

9 Pierre amanda lani tongana nyen ti ndoye zo. Lo yeke lani dä na ngoi so Jésus atene: “Mbi yeke mû na ala mbeni fini commandement: Ala ndoye terê na popo ti ala. Legeoko tongana ti so mbi ndoye ala, zia ala nga ala ndoye terê na popo ti ala.” (Jean 13:34). Atâa so kue, ambeni ngoi na pekoni Pierre ake ti te kobe na aita so ayeke aJuif ape ndali ti so lo sara mbeto ti aJuif so ayeke aChrétien. Bazengele Paul airi ye so Pierre asara so “ngia ti handango lê”. (aGal. 2:​11-14). Pierre ayeda na wango so Paul amû na lo, na lo manda ye na lege ni. Na yâ ti alettre ti lo use kue, lo tene so a yeke nzoni e ye gï aita ape, me e fa ni.

10. Nyen la ayeke aidé e ti fa “yengo terê so ayeke ti handango lê ti zo pëpe”? Fa ndani so mo tene tongaso. (1 Pierre 1:22).

10 Pierre atene a yeke nzoni e ye aita ti e na “yengo terê so ayeke ti handango lê ti zo pëpe”. (Diko 1 Pierre 1:22.) Tongana e “yeda ti sara ye alingbi na tâ tënë awe”, e yeke ye aita ti e na mara ti yengo terê so. Mbage ti tâ tënë so ayeke “Nzapa ayeke sara kangbi na popo ti azo pëpe”. (Kus. 10:​34, 35). Tongana e ndoye gï ambeni ita na yâ ti congrégation, andâ e sara ye pëpe alingbi na komandema ti Jésus na ndö ti ndoye. Tâ tënë, e peut ti bâ so e yeke nduru mingi na ambeni ita ahon ambeni, tongana ti so Jésus asara lani (Jean 13:23; 20:2). Me Pierre adabe ti e so a yeke nzoni e sara ngangu ti duti na “yengo terê ti aita”, so ti tene, e ye ti ndoye aita ti e kue ndali ti so ala yeke mbage ti sewa ti e.—1 Pi. 2:17.

11. Ti “ndoye terê ngangu mingi na ndoye so alondo na bê” aye ti tene nyen?

11 Pierre awa e ti “ndoye terê ngangu mingi na ndoye so alondo na bê.” Ge, ti ndoye terê “ngangu mingi” aye ti tene ti ye mbeni zo même tongana a yeke ngangu ti fa so e ye lo. Na tapande, ka tongana mbeni ita ason bê ti e na yâ ti mbeni ye? Ye so ayeke ga kozoni kue na li ti e ayeke peut-être ti kiri na lo peko ti ye so lo sara na e ahon ti sara ye na lo na ndoye. Me, Pierre amanda na mbage ti Jésus so ti sara ye tongaso anzere na Nzapa ape (Jean 18:​10, 11). Pierre atene: “Ala kiri sioni ndali ti sioni pëpe wala zonga ndali ti zonga pëpe. Me ala tene nzoni tënë na zo.” (1 Pi. 3:9). Tongana mo ndoye azo ngangu mingi, mo yeke sara ye na ala na nzoni bê nga mo yeke ne ala, même azo so peut-être asara mbeni ye so ason mo.

12. (a) Mbeni ye nde wa la e yeke sara tongana e ndoye azo ngangu mingi? (b) Tongana ti so a fa na yâ ti vidéo Bata beoko so ayeke ye ti ngangu ngere, nyen la mo ye ti sara ngangu ti sara?

12 Na yâ ti kozo lettre ti Pierre, lo sara kua na tënë “ndoye terê ngangu mingi”. Mara ti ndoye ni so akanga gï ndö ti ambeni siokpari ape, me a kanga ndö ti “asiokpari mingi.” (1 Pi. 4:8). Peut-être Pierre adabe ti lo na ye so Jésus afa na lo na ndö ti pardon aninga awe. Na ngoi ni so, peut-être Pierre abâ so lo sara nzoni bê tongana lo tene lo yeke pardonné ita ti lo “juska fani mbasambala”. Me Jésus afa na lo nga na e kue ti pardonné zo “juska fani 77”, so ti tene limite ayeke dä ape (Mat. 18:​21, 22). Tongana mo bâ so a yeke ngangu na mo ti sara ye alingbi na wango so, découragé ape. Awakua ti Jéhovah kue, so ayeke mbilimbili-kue ape, abâ so na ambeni ngoi a yeke ngangu ti pardonné zo. Ye so ayeke kota so mo peut ti sara laso ayeke ti sara kue ti pardonné ita ti mo nga ti duti na siriri na lo. c

A-ANCIEN, ALA BÂ LEGE TI AITA NZONI

13. Nyen la apeut ti sara si a yeke ngangu na a-ancien ti wara ngoi ti kpengba aita?

13 Kite ayeke dä ape so Pierre agirisa lâ oko ape tënë so Jésus atene lani na lo na peko ti so a zingo lo na kuâ, so lo tene: “Bata akete taba ti mbi.” (Jean 21:16). Tongana mo yeke ancien, mo hinga so wango so abâ nga mo. Me, a peut ti duti kete ye ape ti tene mbeni ancien awara ngoi ti sara kota kua so. A-ancien adoit kozoni kue ti sara si azo ti sewa ti ala awara aye so ala yeke na bezoin ni, abâ so a ye ala nga ala aidé ala ti ga nduru na Jéhovah. Ala yeke mû nga li ni na yâ ti kua ti fango tënë nga ala yeke leke na ala yeke sara mbage ti abungbi nga na akota bungbi so a mû na ala. Ambeni ayeke nga amembre ti Komite so abâ lege ti songo na ada-nganga wala ambeni ayeda ti sara kua na yâ ti Service ti lekengo ada so ayeke na gbe ti mbeni filiale. A-ancien ayeke biani na aye mingi ti sara.

A-ancien so ayeke azo so aye zo, atâa so ala yeke na aye mingi ti sara, ayeke sara kue ti kpengba kundu ti ataba ti Nzapa (Bâ paragraphe 14-15)

14. Nyen la apeut ti pusu a-ancien ti sara vizite na aita ti kpengba ala? (1 Pierre 5:​1-4).

14 Pierre awa amba ti lo a-ancien ti “bata kundu ti ataba ti Nzapa”. (Diko 1 Pierre 5:​1-4.) Tongana mo yeke ancien, e hinga so mo ye aita nga mo ye ti sara vizite na ala ti kpengba ala. Ye oko, peut-être na ambeni ngoi mo bâ so mo yeke na aye mingi ti sara wala mo fatigué mingi na mo peut ti sara ni ape. Nyen la mo peut ti sara? Fa agingo bê ti mo na Jéhovah. Pierre atene: “Tongana mbeni zo ayeke sara kua na azo, zia lo sara ni tongana zo so azia bê ti lo na ngangu so Nzapa ayeke mû.” (1 Pi. 4:11). Peut-être aita ti mo ayeke wara akpale so a peut ti leke ni kue na yâ ti dunia so ape. Me girisa ape so Jésus Christ, “kota berger ni”, apeut ti aidé ala ahon ti so mo peut ti sara. Lo peut ti aidé ala laso nga na yâ ti fini dunia. Ye so Jéhovah aye ti tene a-ancien asara ayeke ti tene ala ye aita ti ala, ala kpengba ala nga ala ga “tapande ndali ti ataba ni.”

15. Tongana nyen la mbeni ancien akpengba aita? (Bâ nga foto.)

15 William, so ayeke mbeni ancien so aninga na kua ni, acomprendre so a yeke kota ye ti sara vizite na aita ti kpengba ala. Na ngoi so COVID-19 akomanse, lo na amba ti lo a-ancien abâ so a yeke kota ye ti iri aita oko oko kue so ayeke na yâ ti groupe ti ala yenga oko oko. Lo fa ndani lo tene: “Aita mingi ayeke na yanda-da gï ala oko na hio ala peut ti wara asioni pensé.” Tongana mbeni ita ayeke na kpale, William ayeke mä lo nzoni ti hinga aye so lo bezoin ni nga na agingo bê ti lo. Na pekoni, lo yeke gi ambeni mbeti wala avidéo so ayeke na ndö ti site ti e so lo peut ti sara kua na ni ti kpengba ita ni. Lo tene: “Aita abezoin ti tene a kpengba ala mingi laso ahon ti kozo. E yeke sara ngangu ti aidé azo so ayeke aita ti e ape ti manda ye na ndö ti Jéhovah, na e bezoin nga ti sara ngangu ti aidé aita ti e ti ngbâ na yâ ti tâ tënë.”

ZIA SI JÉHOVAH AHUNZI LEKENGO MO

16. Tongana nyen la e peut ti sara ye alingbi na aye ti manda so ayeke na yâ ti alettre ti Pierre?

16 E bâ gï ambeni ye ti manda so ayeke na yâ ti alettre use ti Pierre. Peut-être mo bâ mbeni ye so mo ye ti sara ni nzoni. Na tapande, eskê mo ye ti gbu li mingi na ndö ti atufa so e yeke wara ande na yâ ti fini dunia? Eskê mo leke na bê ti mo ti fa tënë na place ti kua, na ekole wala na mbeni ndo nde? Eskê mo bâ ambeni ye so na yâ ni mo peut ti fa so mo ye aita ti mo mingi? A-ancien, eskê ala leke na bê ti ala ti ngbâ ti kpengba ataba ti Jéhovah? Tongana mo bâ yâ ti asarango ye ti mo nzoni, mo peut ti bâ mbeni ye so mo doit ti sara ni nzoni ahon ti kozo, me découragé ape. “Seigneur ayeke nzoni”, lo peut ti aidé mo ti sara ni (1 Pi. 2:3). Pierre adë bê ti e, atene: “Nzapa . . . ayeke hunzi lekengo ala. Lo yeke sara si ala luti ngangu, lo yeke sara si ala kpengba, lo yeke sara ande si gere ti ala aluti ngangu.”—1 Pi. 5:10.

17. Tongana e ngbâ ti gbu ngangu nga e zia si Jéhovah aleke e, ye ti peko ni ayeke duti nyen?

17 Na tongo nda ni, Pierre abâ lani so lo lingbi ape ti duti na terê ti Jésus (Luc 5:8). Me so na ndoye Jéhovah na Jésus angbâ ti mû maboko na Pierre, lo ngbâ lani ti mû peko ti Christ. A sara si Jéhovah amû lege na Pierre “ti lï na yâ ti Royaume ti Seigneur na Sauveur ti e Jésus Christ, Royaume so ayeke ngbâ lakue lakue.” (2 Pi. 1:11). So pendere futa! Tongana mo gbu ngangu tongana Pierre nga mo mû lege na Jéhovah ti leke mo, mo nga kue mo yeke wara futa ti fini ti lakue lakue. Mo yeke ‘wara ye ti peko ti mabe ti mo, so ti tene salut ti mo.’—1 Pi. 1:9.

BIA 109 Ndoye zo ngangu na bê kue

a Na yâ ti article so, e yeke bâ tongana nyen la aye ti manda so ayeke na yâ ti alettre so Pierre asû apeut ti aidé e ti gbu ngangu na yâ ti akpale. Article ni ayeke aidé nga a-ancien ti bâ tongana nyen la ala peut ti sara kua ti ala ti berger.

b Peut-être aChrétien so ayeke na Palestine awara alettre use ti Pierre so kozo na kozo bira so aturugu ti Rome asara na Jérusalem na ngu 66.

c Bâ vidéo Bata beoko so ayeke ye ti ngangu ngere na ndö ti jw.org.