Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

ARTICLE TI MANDANGO NI 4

BIA 18 Singila ndali ti ye so a futa ti zi e

Nyen la ye so a futa ti zi azo afa na e?

Nyen la ye so a futa ti zi azo afa na e?

“A bâ ndoye ti Nzapa na mbage ti e na lege so.”1 JEAN 4:9.

KOTA TËNË TI ARTICLE NI

Na yâ ti article so, e yeke gi ti hinga nyen la ye so a futa ti zi azo afa na e na ndö ti apendere sarango ye ti Jéhovah Nzapa na Jésus Christ.

1. Ngbanga ti nyen la a yeke nzoni ngu oko oko e gue na Mémorial ti kuâ ti Jésus?

 KITE ayeke dä ape so mo yeda so ye so a futa ti zi azo ayeke mbeni cadeau so ngere ni ayeke ngangu mingi (2 aCor. 9:15). So Jésus amû fini ti lo na sandaga, mo peut ti duti na kpengba songo na Jéhovah Nzapa. Mo peut nga ti duti na beku ti wara fini ti lakue lakue. E yeke na araison mingi ti kiri singila na Jéhovah so amû ye so a futa ti zi azo ndali ti so lo ye e mingi (aRom. 5:8). Ti aidé e ti ngbâ ti kiri singila na Jéhovah nga ti bâ tongana senge ye ape ye so a futa ti zi azo, Jésus azia na sese Mémorial ti kuâ ti lo so e yeke sara ni ngu oko oko.—Luc 22:​19, 20.

2. Nyen la e yeke bâ na yâ ti article so?

2 Na ngu so, e yeke sara Mémorial na samedi, lango 12 ti avril 2025. Kite ayeke dä ape so e kue e yeke leke ti gue. E yeke wara ye ti nzoni mingi tongana na ngoi ti Mémorial e mû ngoi ti gbu li a na ndö ti ye so Jéhovah na Molenge ti lo asara ndali ti e. Na yâ ti article so, e yeke gi ti hinga nyen la ye so a futa ti zi azo afa na e na ndö ti Jéhovah na Molenge ti lo. Article ti peko ayeke aidé e ti comprendre tongana nyen la e yeke bâ nzoni na lege ti ye so a futa ti zi azo nga tongana nyen la e peut ti fa singila ti bê ti e na Nzapa ndali ni.

NYEN LA YE SO A FUTA TI ZI AZO AFA NA E NA NDÖ TI JÉHOVAH?

3. Tongana nyen la kuâ ti zo oko apeut ti zi azo kutu mingi na gbe ti siokpari na kuâ? (Bâ nga foto.)

3 Ye so a futa ti zi azo afa na e ye na ndö ti mbilimbili ti Jéhovah (Deut. 32:4). Na lege wa? Bâ tënë so si: So Adam ake yanga, e amolenge ti lo e wara siokpari so ayeke gue na e na kuâ (aRom. 5:12). Ti zi e na gbe ti siokpari na kuâ, Jéhovah atokua Jésus ti mû ye so a futa ti zi azo. Me tongana nyen la sandaga so zo oko so ayeke mbilimbili-kue amû apeut ti zi azo kutu mingi? Bazengele Paul afa ndani, lo tene: “Gï tongana ti so ndali ti kengo yanga so zo oko [Adam] ake, azo mingi aga awasiokpari, legeoko nga ndali ti mango yanga so zo oko [Jésus] amä, a yeke diko ande azo mingi tongana azo ti mbilimbili.” (aRom. 5:19; 1 Tim. 2:6). Tongaso, Paul aye ti tene so azo kue ayeke awasiokpari nga ala doit ti kui ndali ti so zo oko so ayeke lani mbilimbili-kue ake yanga ti Nzapa. Ni la ti zi e na gbe ti siokpari nga na kuâ, a hunda ti tene mbeni zo so ayeke mbilimbili-kue amä yanga ti Nzapa.

Ndali ti zo oko, Adam, e kue e yeke sara siokpari nga e yeke kui. Legeoko nga, ndali ti zo oko, Jésus, a zi e na gbe ti siokpari na kuâ (Bâ paragraphe 3)


4. Ngbanga ti nyen la Jéhovah azia lege pëpe na amolenge ti Adam so amä yanga ti ngbâ na fini lakue lakue?

4 Eskê Jésus adoit gï lani ti kui ndali ti e? Ngbanga ti nyen la Jéhovah azia lege pëpe na amolenge ti Adam so amä yanga ti ngbâ na fini lakue lakue? E peut ti pensé so a yeke nzoni lege ti leke kpale ni. Me tongana Jéhovah asara lani tongaso, a yeke fango ngbanga ti mbilimbili la ape. Tongana lo sara tongaso, a yeke mo bâ mo tene Adam asara kota siokpari ape nga amolenge ti lo ayeke awasiokpari ape. Me a yeke tâ tënë ape.

5. Ngbanga ti nyen la e peut ti duti sûr so Jéhovah ayeke sara ye lakue na lege ni?

5 Tongana Jéhovah amû pëpe ye so a futa ti zi azo na lo zia lege na ahale ti Adam ti ngbâ na fini lakue lakue atâa so ala yeke mbilimbili-kue ape, andâ lo sara sanka ti andia ti lo na ndö ti ye so ayeke na lege ni na ye so ayeke na lege ni ape. A peut ti sara si azo agi bê ti ala, ala tene lo peut ti kiri ti sara sanka ti andia ti lo na lo sara ye na lege ni ape. Azo apeut ti dë kite atene Jéhovah ayeke sara ye alingbi na azendo ti lo kue ape. Me e bezoin ti gi bê ti e na ndö ni ape. Ngbanga ti nyen? Ngbanga ti so Jéhovah asara ye so ayeke na lege ni atâa so a hunda ti tene lo mû Molenge ti lo na sandaga. Tongaso, e peut ti duti sûr so Jéhovah ayeke sara ye lakue na lege ni.

6. Mbeni sarango ye nde wa la apusu Jéhovah ti tokua Molenge ti lo? (1 Jean 4:​9, 10).

6 Mbeni sarango ye nde ayeke dä so apusu Jéhovah ti tokua Molenge ti lo ti kui ndali ti e: A yeke ndoye ti lo na mbage ti e. (Jean 3:16; diko 1 Jean 4:​9, 10.) Ye so a futa ti zi azo afa so Jéhovah aye ti tene e wara fini ti lakue lakue nga e duti mbage ti sewa ti lo. Bâ tënë so si: Na ngoi so Adam asara lani siokpari, lo peut ti ngbâ na yâ ti sewa ti Jéhovah encore ape. A sara si e kue a dü e na yâ ti sewa ti Nzapa ape. Me grâce na ye so a futa ti zi azo, Jéhovah ayeke pardonné asiokpari ti e nga na nda ni lo yeke kiri na azo kue so ayeke na mabe nga so amä yanga na yâ ti sewa ti lo. Même laso, e peut ti duti na nzoni songo na Jéhovah nga na amba ti e aChrétien. Ti vrai ni, Jéhovah aye e mingi.—aRom. 5:​10, 11.

7. Tongana nyen la pasi so Jésus abâ lani a-aidé e ti hinga so Jéhovah aye e mingi?

7 Tongana e gbu li ti bâ tongana nyen la a doit lani ti son Jéhovah na ngoi so lo bâ Molenge ti lo ayeke bâ pasi, a peut ti aidé e ti hinga so lo ye e mingi. Satan atene so tongana mbeni wakua ti Nzapa ayeke na yâ ti ye ti ngangu, lo yeke ngbâ be-ta-zo na Lo ape. Ti fa so Satan atene mvene, Jéhovah azia si Jésus abâ pasi kozo ti tene lo kui (Job 2:​1-5; 1 Pi. 2:21). Jéhovah ayeke bâ lani tongana nyen la azo ayeke he Jésus, aturugu ayeke pika lo, na pekoni ala pika lo na pointe na ndö ti keke. Na pekoni, Jéhovah abâ Molenge ti lo akui mbeni sioni kuâ (Mat. 27:​28-31, 39). Jéhovah apeut lani ti kanga lege na aye so kue ti si. Na tapande tongana azo atene: “Tongana Nzapa aye lo, ka Lo ga Lo sö lo e bâ ma,” Jéhovah apeut lani ti sara ni (Mat. 27:​42, 43). Me tongana Jéhovah asara ni, andâ Jésus apeut lani ti futa ye ti zi azo ape na e yeke duti na beku ape. Tongaso, Jéhovah azia si Molenge ti lo abâ pasi juska lo kui.

8. Eskê vundu asara Jéhovah na ngoi so lo bâ Molenge ti lo abâ pasi? Fa ndani so mo tene tongaso. (Bâ nga foto.)

8 Zia e pensé ape so, so ngangu ti Nzapa ahon angangu kue, lo peut ti sara vundu ape. Lo sara e azo ti tene ye amû ngia wala vundu na e. So Bible atene so lo sara e na image ti lo, lo nga kue aye apeut ti mû ngia wala vundu na lo. Bible atene so ye apeut ti sara si “bê ti lo ason” nga ye apeut ti “zia vundu na bê ti” lo (Ps. 78:​40, 41). Gbu li nga na ndö ti mbaï ti Abraham na Isaac. Jéhovah atene na Abraham ti mû oko molenge ti lo na sandaga (Gen. 22:​9-12; aHéb. 11:​17-19). Imaginé tongana nyen la vundu asara lani Abraham mingi na ngoi so lo yeke nduru ti fâ molenge ti lo. Vundu adoit lani ti sara Jéhovah mingi ahon ti Abraham na ngoi so lo bâ lani azo ayeke sara pasi na Molenge ti lo nga ala fâ lo.—Bâ na ndö ti jw.org vidéo Sara ye na mabe tongana ti ala: Abraham, mbage 2.

Jéhovah ayeke lani na vundu mingi ti bâ Molenge ti lo abâ pasi (Bâ paragraphe 8)


9. Nyen la aRomain 8:​32, 38, 39 afa na mo na ndö ti ndoye ti Jéhovah?

9 Ye so a futa ti zi azo afa na e so Jéhovah aye e ahon ti so azo kue aye e, ahon même fami ti e so ayeke nduru mingi na e wala zo so ayeke kota kamarade ti e. (Diko aRomain 8:​32, 38, 39.) Kite ayeke dä ape so Jéhovah aye e mingi ahon yengo so e ye na e wani. Eskê mo ye ti wara fini ti lakue lakue? Jéhovah aye mingi ti tene mo wara ni ahon ti so mo wani mo ye. Lo hunda ti tene e fa singila ti bê ti e ndali ti cadeau so na lege so e duti na mabe na lo nga e mä yanga ti lo. Ye so a futa ti zi azo ayeke mbeni pendere cadeau so afa so Nzapa aye e mingi. Na yâ ti fini dunia, e yeke manda ande aye mingi na ndö ti ndoye ti Jéhovah.—Zo-ti. 3:11.

NYEN LA YE SO A FUTA TI ZI AZO AFA NA E NA NDÖ TI JÉSUS?

10. (a) Nyen la asara lani Jésus vundu mingi na ndö ti tënë ti kuâ ti lo? (b) Na alege wa la Jésus azi zonga na ndö ti iri ti Jéhovah? (Bâ nga encadré “ So Jésus aduti be-ta-zo azi zonga na ndö ti iri ti Jéhovah.”)

10 Ye so azo apensé na ndö ti Babâ ti Jésus agbu bê ti lo mingi (Jean 14:31). Vundu asara Jésus so a tene lo zonga Nzapa nga lo ke yanga ti gouvernement, aye so apeut ti bi zonga na ndö ti Babâ ti lo. Ndani la lo sambela, lo tene: “Babâ ti mbi, tongana lege ayeke dä, zia si kopo so ahon yongoro na mbi.” (Mat. 26:39). So Jésus angbâ be-ta-zo na Jéhovah juska na kuâ, lo zi zonga na ndö ti iri ti Babâ ti lo.

11. Tongana nyen la Jésus afa so lo ye azo mingi? (Jean 13:1).

11 Ye so a futa ti zi azo afa nga so Jésus aye azo mingi, mbilimbili adisciple ti lo. (aProv. 8:31; diko Jean 13:1.) Na tapande, Jésus ahinga so ambeni ye so lo doit ti sara na ngoi so lo yeke na sese ayeke duti ngangu mingi, mbilimbili sioni kuâ so ayeke ku lo. Me, Jésus asara angangu ye so kue ndali ti so a yeke kua so Jéhovah amû na lo nga mbilimbili ndali ti so lo ye azo. Jésus afa lani tënë, lo fa ye nga lo sara kua na azo, lo sara aye so na bê ti lo kue. Même na lango so lo yeke kui na ni, lo mû ngoi ti sukula gere ti abazengele ti lo, ti fa ye na ala, ti kpengba ala nga ti dë bê ti ala (Jean 13:​12-15). Na ngoi so Jésus ayeke na ndö ti keke ti pasi, lo mû beku na mbeni sioni zo so ayeke na terê ti lo nga lo leke ti tene a bâ lege ti mama ti lo (Luc 23:​42, 43; Jean 19:​26, 27). Jésus afa ndoye ti lo na mbage ti azo na lege so lo mû fini ti lo ndali ti e nga na lege ti aye kue so lo sara na ngoi so lo yeke na sese.

12. Na lege wa la Jésus angbâ ti sara asacrifice ndali ti e?

12 Atâa so Christ akui “gï fani oko biani biani awe”, lo ngbâ ti sara asacrifice ndali ti e (aRom. 6:10). Na lege wa? Lo sara si e wara anzoni ye mingi laso grâce na ye so a futa ti zi azo. Bâ ambeni ye so lo ngbâ ti sara. Lo yeke sara kua tongana Gbia ti e, Kota prêtre ti e nga lo yeke mokonzi ti congrégation (1 aCor. 15:25; aÉph. 5:23; aHéb. 2:17). Lo yeke mû li ni na yâ ti kua ti bungbingo aChrétien so a soro ala ti gue na yayu nga na azo mingi mingi, mbeni kua so ayeke hunzi kozo ti tene kota ye ti vundu ahunzi b (Mat. 25:32; Marc 13:27). Lo bâ nga si a mû kobe ti yingo na awakua ti lo so ayeke be-ta-zo na lâ ti nda ni so (Mat. 24:45). Na ngoi ti Komandema ti lo ti ngu saki oko, lo yeke ngbâ ande ti sara anzoni ye ndali ti e. Jéhovah amû Molenge ti lo ti kui ndali ti e me nga ti sara ambeni ye mingi ndali ti e.

NGBÂ LAKUE TI MANDA YE

13. Tongana nyen la gbungo li apeut ti aidé mo ti ngbâ ti manda ye na ndö ti ndoye so Nzapa na Christ ayeke na ni na mbage ti e?

13 Mo peut ti ngbâ ti manda ye na ndö ti ndoye so Jéhovah Nzapa na Christ Jésus ayeke na ni na mbage ti e tongana mo ngbâ ti gbu li na ndö ni. Peut-être na ngoi ti Mémorial ti ngu so, mo peut ti mû ngoi ti diko mbeni Évangile wala aÉvangile nzoni. Gi ti diko gbâ ti achapitre ape na ngoi ti mandango ye ni. Me diko ni yeke yeke nga gi ti bâ araison so ndali ni a yeke nzoni e ndoye Jéhovah na Jésus. Nga fa na ambeni zo ye so mo wara na ngoi ti dikongo ye ni.

14. Ti gue oko na Psaume 119:97 nga na kete tënë na gbe ni, tongana nyen la sarango recherche apeut ti aidé e ti ngbâ ti manda ye na ndö ti ye so a futa ti zi azo nga na ambeni fango ye nde? (Bâ nga foto.)

14 Tongana mo yeke na yâ ti tâ tënë a sara angu mingi awe, mo peut ti hunda terê ti mo wala mo peut ti manda afini ye na ndö ti mbilimbili ti Nzapa, ndoye ti lo nga na ye so a futa ti zi azo. Ti tâ tënë ni, afini ye ayeke dä lakue ti manda na ndö ti aye so nga na ambeni ye nde. Tongaso, nyen la mo peut ti sara? Gi ti wara nzoni na lege ti gbâ ti asango so e peut ti wara na yâ ti ambeti ti e. Tongana mo diko mbeni ye na yâ ti Bible so mo mä yâ ni nzoni ape, sara recherche na ndö ni. Na pekoni na yâ ti lango ni kue, gbu li na ndö ti ye so mo manda nga na ye so a fa na mo na ndö ti Jéhovah, Molenge ti lo nga na ndoye ti ala na mbage ti mo.—Diko Psaume 119:97 nga na kete tënë na gbe ni.

Atâa tongana e yeke na yâ ti tâ tënë angu mingi awe, e peut ti ngbâ ti manda ye na ndö ti ye so a futa ti zi azo (Bâ paragraphe 14)


15. Ngbanga ti nyen la a yeke nzoni e ngbâ ti gi anzoni ye so ayeke na yâ ti Bible?

15 Tongana lakue na ngoi so mo yeke diko Bible wala mo yeke sara recherche mo wara fini ye ape wala mbeni tënë so agbu bê ti mo ape, découragé ape. Mo peut ti imaginé so mo yeke mbeni zo so ayeke gi ti wara lor. Fani mingi, zo so ayeke gi lor ayeke mû al’heure mingi wala alango mingi ti gi ni kozo si lo wara ni. Me lo yeke kanga bê lo yeke ngbâ ti gi ni ndali ti so même akete fuku ti lor so lo wara ayeke ye ti ngangu ngere. Asingana afuku ti lor so ayeke ye ti ngangu ngere, si ngere ti anzoni ye so ayeke na yâ ti Bible ayeke tongana nyen? (Ps. 119:127; aProv. 8:10). Tongaso, kanga bê mo ngbâ ti mû peko ti kapa ti mo ti dikongo Bible.—Ps. 1:2.

16. Tongana nyen la e peut ti sara ye tongana Jéhovah na Jésus?

16 Tongana mo yeke manda ye, gi ti sara ye alingbi na ye so mo manda. Na tapande, sara ye tongana Jéhovah so ayeke sara ye mbilimbili na lege so mo sara kangbi na popo ti azo ape. Sara ye tongana Jésus so andoye Babâ ti lo nga na azo na lege so mo yeda ti sara ye so Jéhovah aye nga ti aidé ambeni zo même tongana na ambeni ngoi asara si gigi aga ngangu na mo. Nga, sara ye tongana Jésus na lege so mo fa tënë na azo tongaso si ala nga ala wara lege ti yeda na cadeau so Jéhovah amû so ngere ni ayeke ngangu mingi.

17. Nyen la e yeke bâ na yâ ti article ti peko?

17 Tongana e ngbâ ti manda ye na ndö ti ye so a futa ti zi azo, e yeke ye Jéhovah na Molenge ti lo encore mingi. Na ala nga ala yeke ye e encore mingi (Jean 14:21; Jacq. 4:8). Tongaso, zia e sara kua na aye kue so Jéhovah amû na e ti ngbâ ti manda ye na ndö ti ye so a futa ti zi azo. Na yâ ti article ti peko, e yeke bâ ambeni ye so e peut ti manda na ndö ti anzoni ye so e wara na lege ti ye so a futa ti zi azo nga tongana nyen la e peut ti kiri singila na Jéhovah so aye e.

BIA 107 Tapande ti ndoye ti Nzapa

a NDA TI MBENI TËNË: Ti “gbu li” aye ti tene ti zia li ti mo na ndö ti mbeni tënë nga ti gi ti hinga anzene nzene tënë na ndö ni.

b Bungbingo “aye so ayeke na yayu” so Paul asara tënë ni na aÉphésien 1:10 ayeke nde na bungbingo ‘azo so a soro ala’ so Jésus asara tënë ti ala na Matthieu 24:31 nga na Marc 13:27. Paul aye ti sara tënë ti ngoi so Jéhovah asoro amolenge ti lo ti yingo na lege so lo tuku yingo vulu na ndö ti ala. Jésus aye ti lo ti sara tënë ti ngoi so a yeke bungbi tanga ti aChrétien so a soro ala ti gue na yayu so angbâ na sese ti gue na yayu na ngoi ti kota ye ti vundu.