Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

Jéhovah ayeke Nzapa so aleke yâ ti aye nzoni

Jéhovah ayeke Nzapa so aleke yâ ti aye nzoni

“Nzapa ayeke Nzapa ti wusuwusu pëpe, me ti siriri.”—1 ACOR. 14:33.

1, 2. (a) Zo wa la ayeke kozo ye so Nzapa asara? Jéhovah asara kusala na lo ti sara nyen? (b) Nyen la afa so a leke yâ ti a-ange nzoni?

JÉHOVAH, Wasarango dunia, aleke yâ ti aye nzoni. Kozo ye so lo sara ayeke oko molenge ti lo so a iri lo “Tënë ni” ndali ti so lo yeke kota wayanga ti Nzapa. “Tënë ni” asara kua na Jéhovah teti angu mingi teti so Bible atene: “Na tongo nda ni, Tënë ni ayeke dä, na Tënë ni ayeke na tere ti Nzapa.” Bible atene nga na e, a tene: “Aye kue abâ gigi na lege ti lo [Tënë ni]. Nde na lo, mbeni ye oko tongaso abâ gigi pëpe.” A sara ngu 2000 na ndo ni awe, Nzapa atokua “Tënë ni”, Jésus Christ koli so alingbi kue na sese ge, na Jésus asara ye kue so bê ti Babâ ti lo aye na lege ni.—Jean 1:1-3, 14.

2 Na ngoi so Molenge ti Nzapa ayeke lani na yayu, lo yeke “wakode” ti Nzapa na lo sara kua ti lo na lege ni (aProv. 8:30). Na lege ti lo, Jéhovah asara a-ange kutu mingi na yayu (aCol. 1:16). Bible atene na ndo ti a-ange so atene: “[Saki] mingi ti a[saki] mingi mingi asara na [Jéhovah], na [saki] bale-oko lege [saki] bale-oko aluti na gbele Lo.” (Dan. 7:10). Bible afa so a-ange ti Nzapa gbani gbani so ayeke “aturugu” ti lo so lo leke yâ ti ala nzoni.—Ps. 103:21.

3. Wungo ti atongoro ayeke oke? A leke yâ ti ala tongana nyen?

 3 Ka ti aye so lê ti e abâ ni, aye tongana atongoro so e lingbi ti diko wungo ti ala ape? Mbeni mbeti-sango (Chronicle) ti Houston na Texas atene so mbeni gingo nda ti ye so a sara ade ti ninga ape afa so, atongoro ayeke ngbundangbu mingi, wala wungo ti atongoro ahon ti so azo ti senda-ye afa kozo fani ota. Bungbi ti atongoro ayeke mingi nga na yâ ti bungbi oko oko ti atongoro ni a yeke wara atongoro ngbundangbu mingi. Mingi ti abungbi ti atongoro so abungbi aga gbani na akiri aga mbeni kota bungbi ti atongoro.

4. Ngbanga ti nyen ayeke na lege ni ti tene Nzapa afa lege na awakua ti lo so ayeke na sese ge?

4 Legeoko tongana ti a-ange so ayeke na yayu, a leke yâ ti atongoro na mbeni lege so ayeke nzoni mingi (És. 40:26). Tongaso, a yeke na lege ni ti tene Jéhovah afa lege na awakua ti lo so ayeke na sese ge. Lo ye ti tene ala sara ye na lege ni nga a yeke kota ye mingi ndali ti so ala yeke na kua mingi ti sara teti Jéhovah. Anzoni kua so awakua ti Jéhovah ti ândö nga na ti laso asara afa polele so lo yeke na ala nga lo yeke “Nzapa ti wusuwusu pëpe, me ti siriri.”—Diko 1 aCorinthien 14:33, 40.

ÂNDÖ GIRIRI NZAPA AFA LEGE NA AZO TI LO

5. Nyen la asara si ye so Nzapa aleke teti sese aluti?

5 Na ngoi so Jéhovah aleke Adam na Ève, lo tene na ala, lo tene: “I dü amolenge mingi, i wu, i si singo na sese, i sara si ye kue aga na gbe gere ti i; i komande asusu ti kota ngu ti ingo, andeke ti nduzu, na ye ti fini kue so atambela na ndo sese.” (Gen. 1:28). A lingbi lani Adam na Ève adü amolenge, amolenge ti ala adü ti gue na ni juska ti tene ala mû ndo ti sese kue nga ala sara si sese kue aga paradis. Na ngoi so Adam na Ève ake yanga ti Nzapa, ye so Nzapa aleke lani ti sara so aluti teti mbeni ngoi (Gen. 3:1-6). A si na mbeni ngoi, “L’Éternel abâ sioye ti zo ayeke kota na sese; lakue, suma kue ti bibe ti bê ti zo ayeke gi sioni.” Ye so asara si ‘sese afuti na gbele Nzapa; sese asi na sioye ti ngangu.’ Tongaso, Nzapa aleke ti futi azo ti sioni na lege ti kota ngu so apika amû ndo ti sese kue.—Gen. 6:5, 11-13, 17.

6, 7. (a) Jéhovah asö Noé ngbanga ti nyen? (Bâ foto so ayeke na tongo nda ti article ni.) (b) Nyen la asi na azo kue so ake ti mä Noé?

6 Me, “Noé aga nzoni na lê ti L’Éternel” ndali ti so lo yeke lani “zo ti mbilimbili” na “lo lingbi kue na popo ti awagame ti lo.” Teti so “Noé atambela na Nzapa”, Jéhovah atene na lo ti leke mbeni kota arche (Gen. 6:8, 9, 14-16). A leke lani arche ni na mbeni fason so alingbi ti ngbâ na lê ti ngu tongaso si azo nga na anyama so ayeke na yâ ni akui ape. “Noé asara ye kue tongana L’Éternel akomande lo ti sara.” Lo na sewa ti lo aleke arche ni na lege ni. Na pekoni so ala zia anyama na yâ ti arche awe, “L’Éternel akanga yanga ni”.—Gen. 7:5, 16.

7 Na ngoi so kota ngu ni apika na ngu 2370 kozo ti Christ, Jéhovah ‘ambô ye ti fini kue so ayeke na ndo lê sese’ me lo bata Noé so ayeke be-ta-zo nga na sewa ti lo na yâ ti arche (Gen. 7:23). Azo kue so ayeke na ndo ti sese laso aga na lege ti Noé, ti amolenge ti lo, nga na ti awali ti ala. Me azo so ayeke na yâ ti arche ni ape ala kue akui ndali ti so ala ke ti mä Noé “wafango tënë ti ye so ayeke mbilimbili”.—2 Pi. 2:5.

Nzoni lekengo yâ ti aye amû maboko na azo miombe ti sö kuâ na ngoi so kota ngu apika (Bâ paragraphe 6, 7)

8. Nyen la afa polele so Nzapa afa lege nzoni na azo ti Israël na ngoi so lo tene na ala ti lï na Sese ti Zendo?

8 Ngu 800 na ndo ni na peko ti kota  ngu so apika, Nzapa abungbi azo ti Israël ti ga mbeni mara. Lo fa na ala ye na ndo ti aye kue so andu fini ti ala, mbilimbili lege so alingbi ala voro na lo. Na tapande, lo mû ambeni ti ga aprêtre nga na aLévite. Lo mû nga ambeni wali ti ‘sara kusala na yanga ti Tente ti bungbi.’ (Ex. 38:8). Me, na ngoi so Jéhovah atene na azo ti Israël ti lï na Canaan, ala mä yanga ti lo ape na lo tene na ala, lo tene: “I lingbi si na sese so pëpe, sese so Mbi yä tïtî Mbi ti mû na i si i lingbi sara kodoro dä; gi Caleb molenge ti Jéphunné, na Josué molenge ti Nun, ala lingbi sara kodoro ti ala dä.” Na pekoni so ala gue abâ Sese ti Zendo gi Caleb na Josué la aga atene nzoni tënë ni (Nom. 14:30, 37, 38). Na pekoni Moïse asara ye ague oko na tënë so Nzapa atene, na lo leke ti tene Josué amû place ti lo (Nom. 27:18-23). Na ngoi so Josué aga nduru ti gue na azo ti Israël na Canaan, Jéhovah atene na lo, a tene: “Gbu ngangu, na bê ti mo akpengba dä; zia mbeto asara mo pëpe, na zia ye ayengi mo pëpe; teti L’Éternel Nzapa ti mo ayeke na mo na ndo kue so mo gue.”—Jos. 1:9.

9. Rahab abâ Jéhovah nga na azo ti lo tongana nyen?

9 Jéhovah ayeke lani na Josué na ndo kue so lo gue dä. Na tapande, bâ ye so asi na ngoi so azo ti Israël asara camp ti ala nduru na gbata ti azo ti Canaan na Jéricho. Na ngu 1473 kozo ti Christ, Josué atokua akoli use ti gue ti bembe ndo na kodoro ti Jéricho, na kâ ala wara Rahab, mbeni wali-ndumba. Lo honde ala na yâ ti plafond ti da ti lo ti tene akoli so gbia ti Jéricho atokua ala ti ga ti gbu ala awara ala ape. Rahab atene na akoli so ague ti bembe ndo so, lo tene: “Mbi hinga L’Éternel amû sese so na i awe . . . Teti e mä tënë ti ye so L’Éternel asara si Kota Ngu Bengba ahule na gbele i giriri, . . . na tënë ti ye so i sara na agbia use ti azo ti mara ti Amori.” Lo kiri lo tene: “L’Éternel Nzapa ti i, Lo yeke Nzapa ti yayu na nduzu na ti  sese na gbe ni.” (Jos. 2:9-11). Teti so Rahab amû mbage ti awakua ti Jéhovah na ngoi ni kâ, Nzapa asara si lo na sewa ti lo asö kuâ na ngoi so azo ti Israël amû Jéricho na ngangu (Jos. 6:25). Rahab asara ye na mabe, lo ne Jéhovah mingi nga lo ne azo ti lo.

AKOZO CHRÉTIEN ASARA KUSALA SO A MÛ NA ALA

10. Jésus atene nyen na akota zo ti vorongo nzapa ti aJuif? Lo tene tënë so na ala ngbanga ti nyen?

10 Na ngoi so Josué amû li ni na ndo ti azo ti Israël, ala mû agbata na peko ti tere na ngangu na ala mû sese ti Canaan. Me, nyen la asi ngu mingi na pekoni? Ngu 1500 tongaso na pekoni, fani mingi azo ti Israël asara ye alingbi na andia ti Nzapa ape. Na ngoi so Jéhovah atokua Molenge ti lo na sese ge, ala fa polele so ala ye ti mä Nzapa na aprophète ti lo ape ni la Jésus atene so Jérusalem ayeke “lo so afâ aprophète”. (Diko Matthieu 23:37, 38.) Nzapa ake akota zo ti vorongo nzapa ti aJuif ndali ti so ala mä yanga ti lo ape. Tongaso, Jésus atene na ala, lo tene: “Fade a yeke zi royaume ti Nzapa na maboko ti ala, ti mû ni na mbeni mara nde so ayeke lë alengo ni.”—Mat. 21:43.

11, 12. (a) Nyen la afa so na ngoi ti akozo Chrétien, Jéhovah airi tënë nzoni mbeni ape na ndo ti mara ti Israël me na ndo ti mbeni fini bungbi ti lo? (b) Azo wa la ayeke na yâ ti fini bungbi ti lo so?

11 Na ngoi ti akozo Chrétien, Jéhovah ake mara ti Israël so amä lani yanga ti lo ape. Me, so aye ti tene ape so lo yeke pëpe na mbeni bungbi ti awakua ti lo so ayeke be-ta-zo na ndo ti sese. Na pentecôte ti ngu 33, Jéhovah ato nda ti iri tënë nzoni ti lo na ndo ti mbeni fini bungbi so amä yanga ti Jésus Christ nga asara ye alingbi na afango ye ti Jésus. Na ngoi ni so, adisciple ti Jésus 120 tongaso abungbi na mbeni place na Jérusalem na “mo ye ti bâ, mbeni toto ti ye tongana ti pupu so aya ngangu alondo na yayu amû yâ ti da ni kue”. Na pekoni, “ala bâ amenga tongana amenga-wa, yâ ni akangbi, na a duti na li ti ala oko oko kue. Ala kue asi na yingo vulu na ala to nda ti sara tënë na ayanga ti kodoro nde nde, a lingbi na so yingo ni ayeke mû lege na ala ti tene ni.” (Kus. 2:1-4). Kpengba ye so asi so afa polele so Jéhovah ayeke mû lani maboko na fini bungbi ti adisciple ti Christ so.

12 Na oko lango ni so, “a-âme saki ota tongaso aga na ndo” ti adisciple ti Jésus. Nga, “lâ na lâ Jéhovah angbâ ti zia na ndo ti ala azo so Lo sö ala.” (Kus. 2:41, 47). Aye ti nzoni mingi aga na peko ti fango tënë ti akozo Chrétien asara si “tënë ti Nzapa angbâ ti maï, na wungo ti adisciple angbâ gi ti gue na li ni mingi na Jérusalem.” Même “gbâ ti aprêtre ayeke yeda na tënë ti mabe so.” (Kus. 6:7). Azo mingi so aye biani ti hinga ye na ndo ti tâ tënë ayeda na tënë so azo ti yâ ti fini bungbi ni afa na ala. A si na mbeni ngoi, Jéhovah afa so lo yeke mû maboko na fini bungbi so na ngoi so lo to nda ti ga na “azo ti amara” na yâ ti congrégation ti aChrétien.—Diko Kusala 10:44, 45.

13. Kua wa la Nzapa amû lani na fini bungbi ti lo?

13 Adisciple ti Christ ahinga lani kua so Nzapa amû na ala ti sara. Jésus wani azia na ala tapande, teti hio na pekoni so lo wara batême, lo to nda ti fa tënë na ndo ti “royaume ti yayu”. (Mat. 4:17). Jésus afa na adisciple ti lo ti sara oko kua so. Lo tene na ala, lo tene: “Ala yeke duti atémoin ti mbi na Jérusalem, na yâ ti Judée kue nga na Samarie na juska na ambage ti sese so ayeke tâ yongoro.” (Kus. 1:8). Adisciple ti Christ so ayeke na sese ge ahinga lani ye so a hunda na ala ti sara. Na tapande, na Antioche na sese ti Pisidie, Paul na Barnabas atene na mbeto  pëpe na aJuif so ayeke awato ti ala, ala tene: “A yeke nzoni a fa tënë ti Nzapa kozoni na ala. Me teti so ala ke ni na ala pusu ni yongoro na ala, nga ala bâ tere ti ala so ala lingbi pëpe na fini ti lakue lakue, bâ e yeke gue ti e na azo ti amara. Biani, Jéhovah amû commandement so na e, lo tene: ‘Mbi zia mo tongana lumière ti amara, si mo duti mbeni ye so aga na salut juska na nda ti sese.’” (Kus. 13:14, 45-47). Ngbene ye na ngoi ti akozo Chrétien, mbage ti bungbi ti Jéhovah so ayeke na sese ge ayeke fa na azo ye so Jéhovah asara ti sö azo.

AZO MINGI AKUI, ME AWAKUA TI NZAPA A SÖ KUA

14. Nyen la asi na Jérusalem na ngoi ti akozo Chrétien? Azo wa la asö kuâ?

14 Mingi ti aJuif ayeda lani pëpe na nzoni tënë, na ye ti ngangu aga lani nduru ti wara ala, teti so Jésus awa adisciple ti lo, lo tene: “Tongana ala bâ aturugu so ayeke se kando angoro Jérusalem, zia ala hinga so futingo lo aga nduru awe. Na ngoi ni so, zia ala so ayeke na Judée alondo akpe na li ti ahoto, zia ala so ayeke na yâ ti Jérusalem ni asigigi, na zia ala so ayeke na yâ ti akete kodoro alï na yâ ti gbata ni pëpe.” (Luc 21:20, 21). Ye ni asi gi tongana ti so Jésus atene so. Teti so aJuif asara kpengba li na aRomain, aturugu ti Rome so Cestius Gallus ayeke na li ti ala angoro Jérusalem na ngu 66. Me gi hio tongaso aturugu so azi tere ti ala, na ye so amû lege na adisciple ti Jésus ti zia Jérusalem nga na Judée ti hon. Tongana ti so Eusèbe mbeni wasungo mbaï atene, ala mingi akpe afa Ngu ti Jourdain ti gue na Pella so ayeke na Pérée. Na ngu 70, aturugu ti Rome so Titus ayeke na li ti ala akiri na Jérusalem na ala futi ni. Me aChrétien asö kuâ ndali ti so ala mä wango ti Jésus.

15. Nyen la a sara lani na adisciple ti Christ so akanga lege pëpe na azo mingi ti ga aChrétien?

15 Na ngoi ti akozo Chrétien, a sara aye ti ngangu na adisciple ti Christ nga ala wara atara. Me, atâa so kue azo mingi akiri aga aChrétien (Kus. 11:19-21; 19:1, 19, 20). Wungo ti akozo Chrétien so ague na li ni mingi ndali ti so Nzapa airi tënë nzoni na ndo ti ala.—aProv. 10:22.

16. Nyen la a lingbi aChrétien kue asara ti tene mabe ti ala angbâ ti kpengba?

16 Ti tene mabe ti aChrétien ni angbâ ti kpengba nga ala ngbâ ti duti beoko, a lingbi ala oko oko kue asara ngangu. A lingbi ala manda Bible nzoni, ala gue lakue na abungbi ti voro Nzapa nga ala yapu na fango tënë ti Royaume. A ye so asara si awakua ti Jéhovah ti ngoi ni kâ aduti nzoni na lege ti yingo nga ala duti beoko, même ala ti ngoi ti laso kue ayeke sara tongaso. Azo so abungbi oko na akozo Chrétien so awara aye ti nzoni mingi na lege ti nzoni mungo maboko ti a-ancien nga na ti awakua ti mungo maboko (aPhil. 1:1; 1 Pi. 5:1-4). A nzere lani mingi na ala ti wara vizite ti asurveillant so ayeke gue na ando nde nde, na tapande Paul (Kus. 15:36, 40, 41). A nzere mingi ti bâ tongana nyen la vorongo so e yeke mû laso na Nzapa akpa tere na ti akozo Chrétien. A nzere na e mingi so Jéhovah afa lege na awakua ti lo ti ândö nga na ala ti laso. *

17. Nyen la e yeke sara tënë na ndo ni na yâ ti article ti peko?

17 Teti so a ga nduru ti futi dunia ti Satan awe, mbage ti bungbi ti Jéhovah so ayeke na sese ge ayeke gue na li ni hio hio mingi. Mo yeke gue na li ni legeoko na bungbi ti Jéhovah? Article ti peko ayeke fa na e tongana nyen la e lingbi ti sara ni.

^ par. 16 Bâ a-article “A-Chrétien avoro Nzapa na yingo nga na tâ tënë” nga na “Atâ Chrétien angbâ ti tambela na yâ tâ tënë” na yâ ti Tour ti Ba Ndo ti 15 juillet, ngu 2002. Ti hinga ambeni tënë na ndo ti mbage ti bungbi ti Jéhovah so ayeke na sese ge, bâ brochure: Azo wa la ayeke sara laso ye so Jéhovah aye?