Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

“Ala luti ngangu na yâ ti mabe”

“Ala luti ngangu na yâ ti mabe”

“Ala luti ngangu na yâ ti mabe, . . . ala kpengba.”—1 ACOR. 16:13.

ABIA: 60, 64

1. (a) Nyen la asi na Pierre na lê ti kota ngu ti Galilée na ngoi ti mbeni kota pupu? (Bâ foto so ayeke na tongo nda ti article ni.) (b) Ngbanga ti nyen Pierre akomanse ti lï ngu?

NA MBENI bï, bazengele Pierre na ambeni disciple agi lege gbä ti fâ kota ngu ti Galilée na ngö na ngoi ti mbeni kota pupu. Mo ye ti bâ, lê ti ala atï na ndo ti Jésus so ayeke tambela na ndo ti kota ngu ni. Pierre ahunda Jésus ti hinga wala lo kue lo lingbi ti tambela na ndo ti ngu ni ti gue na mbage ti Jésus. Na ngoi so Jésus atene na lo ti ga, Pierre azu na yâ ti ngö ni nga na lege ti miracle lo komanse ti tambela na ndo ti ngu ni ti gue na mbage ti Jésus. Ye oko, kete na pekoni, Pierre akomanse ti lï ngu. Ngbanga ti nyen? Lo bâ kota pupu ti ngu ni na mbeto agbu lo. Pierre adekongo na Jésus, na hio Jésus agbu lo na lo tene na lo, lo tene: “Mo zo ti kete mabe, ngbanga ti nyen mo zia si kite ahon ndo ti mo?”—Mat. 14:24-32.

2. Nyen la e yeke bâ na yâ ti article so?

2 Zia e bâ aye ota so andu mabe, so e lingbi ti manda na lege ti ye so asi na Pierre: (1) ye so Pierre asara kozo ti fa so lo mä na bê so Nzapa alingbi ti mû maboko na lo, (2) ye so asara si mabe ti Pierre akomanse ti woko, nga (3) ye so amû maboko na Pierre ti kiri ti duti na mabe. Tongana e gbu li ti e na ndo ti aye ota so alingbi ti mû maboko na e ti bâ tongana nyen la e lingbi ti “luti ngangu na yâ ti mabe”.—1 aCor. 16:13.

MÄ NA BÊ SO NZAPA AYEKE MÛ MABOKO NA MO

3. Ngbanga ti nyen Pierre azu na yâ ti ngö lani? Tongana nyen la e sara mara ti ye so lo sara lani so?

3 Pierre ayeke lani na kpengba mabe. E tene tongaso ngbanga ti nyen? Na ngoi so Jésus airi Pierre, Pierre azu na yâ ti ngö na lo tambela na ndo ti ngu ni. Lo hinga lani na bê ti lo kue so Nzapa ayeke mû na lo ngangu ti sara ni tongana ti so lo sara na Jésus. Legeoko nga, na ngoi so Jésus airi e ti mû peko ti lo, e mû tere ti e na Jéhovah na e wara batême. Ngbanga ti nyen? Ngbanga ti so e mä na bê na Jéhovah nga na Jésus nga e hinga na bê ti e kue so ala yeke mû maboko na e.—Jean 14:1; diko 1 Pierre 2:21.

4, 5. Ngbanga ti nyen a yeke kota ye ti tene e duti na mabe?

4 A yeke biani kota ye ti duti na mabe. Tongana ti so mabe ti Pierre amû maboko na lo ti tambela na ndo ti ngu, mabe so e yeke na ni alingbi nga ti mû maboko na e ti sara ambeni ye so na bango ni e pensé e tene e lingbi ti sara ni ape (Mat. 21:21, 22). Na tapande, ambeni zo mingi na popo ti e achangé aye mingi na yâ ti bango ndo ti ala nga na sarango ye ti ala a sara si azo so ahinga ala kozo agirisa ala. E sara achangement so kue ndali ti so e yeke na mabe na Jéhovah nga lo la lo mû maboko na e ti sara ni. (Diko aColossien 3:5-10.) Na ngoi so mabe ti e apusu e lani ti mû tere ti e na Jéhovah, e ga akamarade ti lo, a yeke mbeni ye so e lingbi ti sara ni na ngangu ti e wani lâ oko ape.—aÉph. 2:8.

5 Mabe ti e asara si e kpengba. Mabe ti e la ayeke mû maboko na e ti tiri na Zabolo, kota wato ti e (aÉph. 6:16). Na ndo ni, teti so e zia bê ti e kue na Jéhovah ti mû maboko na e, e gi bê ti e ahon ndo ni na ndo ti akpale ti e ape. Jéhovah atene na e so tongana mabe la apusu e ti zia aye ti yingo na kozo ndo, lo yeke mû na e aye so e yeke na bezoin ni (Mat. 6:30-34). Kota ye ni ayeke so, tongana e yeke na mabe, Jéhovah ayeke mû na e fini ti lakue lakue, mbeni cadeau so zo oko alingbi ti wara ni na ngangu ti lo wani lâ oko ape.—Jean 3:16.

TI ZIA LÊ TI MO NA NDO TI MBENI YE NDE ALINGBI TI SARA SI MO DUTI NA MABE ENCORE APE

6, 7. (a) E lingbi ti haka kota pupu so ayä nga na amapo ti ngu so asara na ngoi so Pierre ayeke tambela na ndo ti ngu na nyen? (b) Ngbanga ti nyen la a lingbi e hinga so alingbi ti si so mabe ti e awoko?

6 E lingbi ti haka kota pupu so ayä nga na amapo ti ngu so asara na ngoi so Pierre ayeke tambela na ndo ti ngu na atara so e yeke tingbi na ni laso. Même tongana atara ni ayeke ngangu mingi, Jéhovah alingbi ti mû maboko na e ti luti ngangu. Girisa ape so, a yeke pëpe kota pupu nga na amapo ti ngu la asara si Pierre alï ngu lani. Mbaï ni atene: “Tongana lo bâ kota pupu ti ngu ni, mbeto agbu lo.” (Mat. 14:30). Pierre azia lani ti bâ Jésus me lo yeke bâ gi ngangu ti kota pupu ti ngu ni. Ye so asara si mabe ti lo akomanse ti woko. Legeoko nga, tongana e zia lê ti e gi na ndo ti akpale ti e, e lingbi ti komanse ti dë kite so Jéhovah ayeke mû maboko na e ape.

7 A lingbi e hinga so alingbi ti si so mabe ti e awoko, ndali ti so Bible atene so mabe so awoko ayeke “siokpari so alingbi ti gbu e hio”. (aHéb. 12:1). Tongana ti so ye so asi na Pierre afa na e, tongana e zia lê ti e gi na ndo ti akpale ti e, mabe ti e alingbi ti woko hio. Nyen la alingbi ti mû maboko na e ti hinga wala mabe ti e aye ti woko? Gbu li ti mo na ndo ti ambeni hundango ndo so ayeke na gbe ni ge so e lingbi ti hunda tere ti e na ni.

8. Tongana nyen la bango ndo so e yeke na ni kozo na ndo ti azendo ti Nzapa alingbi ti changé?

8 Mbi ngbâ ti bâ azendo ti Nzapa tongana tâ ye tongana ti kozo? Na tapande, so Nzapa atene ni yeke futi sioni dunia so, e yeke mû ngoi ti e ti sara gi na angia ti dunia ni so? Tongana ayeke tongaso, e lingbi ti komanse ti dë kite so ngoi ti futingo dunia so angbâ ti yo (Hab. 2:3). Bâ mbeni tapande ni nde. Nzapa atene so ni yeke pardonné e na lege ti ngere so a futa ti zi na azo. Me, tongana e ngbâ ti pensé gi na ndo ti afaute so e sara ândö, e lingbi ti komanse ti dë kite wala Jéhovah “a mbô” biani asiokpari ti e (Kus. 3:19). Ye so alingbi ti sara si e voro Jéhovah na ngia tongana ti kozo ape nga e zia ti fa tënë.

9. Nyen la alingbi ti si tongana e zia lê ti e gi na ndo ti aye so agbu bê ti e?

9 Mbi ngbâ ti sara kua ti Nzapa na bê ti mbi kue tongana ti kozo? Bazengele Paul atene so tongana e sara na Jéhovah na ngangu ti e kue ayeke mû maboko na e ti “zia bê ti [e] kue na ndo ti beku ni so juska na nda ni”. Ye oko, nyen la alingbi ti si tongana e komanse ti zia lê ti e mingi gi na ndo ti aye so agbu bê ti e wani? Na tapande, e lingbi ti yeda ti sara mbeni kua ti nginza so a futa e dä nzoni me so akanga lege na e ti voro Jéhovah. Ye so alingbi ti sara si mabe ti e awoko nga e lingbi ti “duti azo ti goigoi” na lege so e yeke sara na Jéhovah pëpe na ngangu ti e kue.—aHéb. 6:10-12.

10. Tongana nyen la tongana e pardonné amba ti e e fa so e yeke na mabe na Jéhovah?

10 A yeke ngangu na mbi ti pardonné amba ti mbi? Tongana amba ti e ason bê ti e, e lingbi ti luti gi na ndo ti atënë ti bê ti e nga e gi ti sara ngonzo na tere ti ala wala ti ke ti sara tënë na ala. Nde na so, tongana e pardonné ala, e fa so e yeke na mabe na Jéhovah. E tene tongaso ndali ti nyen? Kuda ti e ayeke na li ti azo so asara sioni na e tongana ti so kuda ti Nzapa ayeke na li ti e ndali ti asiokpari so e sara na tere ti lo (Luc 11:4). A lingbi e hinga na bê ti e kue so tongana e pardonné amba ti e, Nzapa ayeke yeda na e na a yeke ye so ayeke kota mingi ahon ti tene e hunda na amba ti e ti futa kuda ti e so ayeke na li ti ala. Adisciple ti Jésus ahinga lani so ti pardonné zo a hunda ti duti na mabe. Na ngoi so Jésus atene na ala ti pardonné même azo so asara sioni na ala fani mingi, ala tene na lo, ala tene: “Sara si mabe ti e akiri akono.”—Luc 17:1-5.

11. Nyen la alingbi ti sara si e ke ti yeda na awango?

11 Bê ti mbi ason tongana a mû na mbi wango na yâ ti Bible? Gi ti manda ye na lege ti wango so a mû na mo ahon ti gi ti bâ ambeni ye so ayeke na lege ni ape na yâ ti wango ni wala ti gi ti bâ awokongo ti zo so amû na mo wango ni (aProv. 19:20). Zia si apensé ti mo ague oko na ti Nzapa. Zia pasa so ahon mo ape.

12. Tongana mbeni zo ayeke diko tënë lakue na gbe ti go na tere ti azo so Nzapa ayeke sara kua na ala ti mû li ni na ndo ti awakua ti lo, a fa nyen?

12 Mbi yeke diko tënë na gbe ti go na tere ti aita so amû li ni na yâ ti congrégation? Na ngoi so azo ti Israël azia bê ti ala gi na ndo ti atënë so ayeke na lege ni ape so awakala bale-oko aga atënë na ala, ala komanse ti diko tënë na gbe ti go na tere ti Moïse na Aaron. Na pekoni, Jéhovah ahunda Moïse, lo tene: ‘Na lâ nyen si fade ala mä na bê na Mbi?’ (Nom. 14:2-4, 11). Biani, so azo ti Israël adiko tënë na gbe ti go afa polele so ala yeke lani na mabe pëpe na Nzapa so asoro Moïse na Aaron. Legeoko nga, tongana e yeke diko tënë lakue na gbe ti go na tere ti azo so Nzapa ayeke sara kua na ala ti mû li ni na ndo ti awakua ti lo, ye so alingbi ti fa biani so mabe so e yeke na ni na Nzapa awoko awe.

13. Tongana e bâ so mabe ti e awoko, ngbanga ti nyen a lingbi bê ti e anze ape?

13 Na peko ti aye so e londo ti bâ so, tongana mo bâ so mabe ti mo awoko sara vundu ape. Même bazengele Pierre asara mbeto lani nga lo dë kite. Na ambeni ngoi, Jésus amû wango na abazengele ti lo kue ndali ti so ala yeke lani na “kete mabe”. (Mat. 16:8). E lingbi ti manda mbeni kpengba ye na lege ti ye so asi na Pierre so. Bâ ye so lo sara na peko ti so lo komanse ti dë kite nga ti lï ngu.

ZIA BÊ TI MO KUE NA JÉSUS TI KPENGBA MABE TI MO

14, 15. (a) Nyen la Pierre asara na ngoi so lo komanse ti lï ngu? (b) So e lingbi ti bâ Jésus ape so, tongana nyen la “lê ti e ayeke gi” na ndo ti lo?

14 Na ngoi so Pierre abâ kota pupu ti ngu ni nga lo komanse ti lï ngu, lo lingbi lani ti kiri na yâ ti ngö ni lo wani. Lo hinga lani ti tï ngu, tongaso a yeke ye so lo lingbi fade ti sara la (Jean 21:7). Me, ahon ti tene lo zia bê ti lo gi na ndo ti lo wani, lo kiri lo zia bê ti lo kue na Jésus nga lo yeda ti tene Jésus amû maboko na lo. Tongana e bâ so mabe ti e akomanse ti woko, a lingbi e mû tapande ti Pierre. Me e lingbi ti sara ni tongana nyen?

15 Legeoko tongana ti so Pierre akiri azia bê ti lo kue na Jésus, a lingbi e nga kue “lê ti e ayeke gi na ndo ti Jésus, Kota Mokonzi ti mabe ti e na Lo so asara si mabe ti e alingbi kue.” (Diko aHébreu 12:2, 3.) Ti tâ tënë ni, e lingbi pëpe ti bâ Jésus tongana ti Pierre. Me, e yeke fa so “lê ti e ayeke gi” na ndo ti Jésus tongana e manda ye na ndo ti afango ye ti lo nga na asarango ye ti lo nga e gi ti sara ye tâ gi tongana ti lo. Tongana e sara tongaso, e yeke wara mungo maboko so e besoin ni ti sara si mabe ti e akpengba. Zia e bâ ambeni ye so e lingbi ti sara ti mû tapande ti Jésus.

Tongana e mû tapande ti Jésus nga e mû tâ gi peko ti gere ti lo, mabe ti e ayeke kpengba (Bâ paragraphe 15)

16. Tongana nyen la Bible alingbi ti mû maboko na e ti tene mabe ti e akpengba?

16 Zia bê ti mo kue na Bible ahon ti kozo. Jésus ahinga lani na bê ti lo kue so Bible ayeke Mbeti ti Nzapa nga na yâ ni e yeke wara anzoni wango so ayeke fa lege na e (Jean 17:17). Ti mû tapande ti Jésus, a lingbi e diko Bible lâ na lâ, e manda ni nga e gbu li ti e na ndo ti aye so e yeke diko. A lingbi e sara nga arecherche ti wara kiringo tënë na ahunda so peut-être e yeke na ni. Na tapande, mo yeda biani so e yeke na alango ti nda ni? Manda anzene nzene ye na ndo ti aprophétie ti Bible so afa so e yeke na alango ti nda ni ti sara si mabe ti mo akpengba. Mo ye ti tene mabe so mo yeke na ni na azendo ti Nzapa akpengba ahon ti kozo? Tongaso, manda ye na ndo ti aprophétie ti Bible so aga tâ tënë awe. Mo yeda biani so Bible alingbi ti mû maboko na e laso? Diko ye na ndo ti aita so Bible amû maboko na ala ti changé aye na yâ ti gigi ti ala si aga nzoni ahon ti kozo. *1 aThes. 2:13.

17. Nyen la amû maboko na Jésus ti ngbâ be-ta-zo même na yâ ti angangu tara? Tongana nyen la mo lingbi ti mû tapande ti lo?

17 Zia lê ti mo gi na ndo ti anzoni ye so Jéhovah amû zendo ni. Jésus azia lê ti lo lani gi na ndo ti “ngia so a zia na gbele lo,” na ye so amû maboko na lo ti ngbâ be-ta-zo même na yâ ti angangu tara (aHéb. 12:2). Lo zia lege pëpe na aye so dunia so alingbi ti mû na lo ti gboto lê ti lo (Mat. 4:8-10). Mo lingbi ti mû tapande ti Jésus tongana mo gbu li ti mo na ndo ti apendere zendo so Nzapa amû. Bâ tere ti mo na yâ ti fini dunia. Sû aye so mo yeke sara ande na yâ ti Paradis wala sara dessin ti aye ni. Sû iri ti azo so mo yeke ku kungo ti wara ala na ngoi so a yeke zingo azo na kuâ nga sû atënë so mo ye ti sara lisoro na ala na ndo ni. Bâ aye so tongana azendo so Nzapa amû gi na azo kue pëpe me na mo wani.

18. Tongana nyen la sambela alingbi ti mû maboko na mo ti tene mabe ti mo akiri akono?

18 Sambela ti tene mabe ti mo akiri akono. Jésus afa na adisciple ti lo ti sambela Jéhovah ti mû na ala yingo vulu (Luc 11:9, 13). Na ngoi so mo yeke sambela Jéhovah, hunda na lo ti sara si mabe ti mo akiri akono; mabe ayeke mbeni lengo ti yingo. Fa polele ye so mo ye, hunda na Nzapa ti mû maboko na mo ti hon ndo ti ye kue so peut-être afa so mabe ti mo awoko. Na tapande, tongana mo bâ so a yeke ngangu na mo ti pardonné azo, hunda na Nzapa ti sara si mabe ti mo akpengba nga ti mû maboko na mo ti pardonné azo.

19. Tongana nyen la e lingbi ti soro anzoni kamarade?

19 Sara kamarade na azo so ayeke na mabe. Jésus asoro lani akamarade ti lo nzoni. Abazengele ti lo so ayeke lani akamarade ti lo ayeke lani be-ta-zo na lo nga ala mä yanga ti lo. (Diko Jean 15:14, 15.) Tongaso, na ngoi so mo yeke soro akamarade ti mo, soro azo so afa so ala mä na bê na Jésus nga ala mä yanga ti lo. Girisa ape so anzoni kamarade ayeke sara lisoro na popo ti ala, même na ngoi so ala yeke mû wango na mba wala ala yeke yeda na wango ti mba.—aProv. 27:9.

20. Ye ti nzoni wa e yeke wara tongana e mû maboko na amba ti e ti duti na mabe?

20 Mû maboko na amba ti mo ti kpengba mabe ti ala. Jésus akpengba mabe ti adisciple ti lo na lege ti atënë nga na sarango ye ti lo (Marc 11:20-24). A lingbi e mû tapande ti Jésus so ndali ti so tongana e mû maboko na amba ti e ti kpengba mabe ti ala, mabe ti e nga kue ayeke kpengba (aProv. 11:25). Na ngoi so mo yeke fa tënë nga mo yeke fa ye, fa na azo polele so Nzapa ayeke dä, lo yeke bi bê ti lo na e nga a sû Bible na gbe ti yingo ti lo. Mû maboko na amba ti mo aChrétien ti tene mabe ti ala nga kue akpengba. Tongana mbeni ita afa so lo yeke na kite wala peut-être lo komanse ti diko tënë na gbe ti go na tere ti aita so amû li ni, kpe lo hio ape. Me, mû maboko na lo na kode ti tene lo kiri lo duti na mabe (Jude 22, 23). Tongana mo yeke na ekole na professeur ti mo asara tënë na ndo ti évolution, sara tënë ti mabe ti mo na ndo ti création na mbeto pëpe. Mo yeke bâ so peut-être sarango ye ti professeur ti mo nga na amba ti mo ti klase ayeke dö bê ti mo mingi.

21. Nyen la Jéhovah atene lo yeke sara teti e kue?

21 Jéhovah nga na Jésus amû maboko lani na Pierre ti hon ndo ti kite nga na mbeto. Na pekoni, Pierre akpengba na yâ ti mabe nga lo ga nzoni tapande ndali ti amba ti lo. Legeoko nga, Jéhovah ayeke mû maboko na e kue ti luti ngangu na yâ ti mabe. (Diko 1 Pierre 5:9, 10.) Angangu so e yeke sara ti tene mabe ti e akpengba ayeke ngbâ senge ape, ndali ti so aye ti nzoni so e yeke wara na pekoni ahon ye kue.

^ par. 16 Na tapande, bâ article “Bible achangé fini ti azo “ na yâ ti a-Tour ti Ba Ndo ti kangbingo ni.