Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

Jéhovah ayeke Nzapa ti ndoye

Jéhovah ayeke Nzapa ti ndoye

“Nzapa ayeke ndoye.”1 JEAN 4:8, 16.

ABIA: 18, 91

1. Sarango ye ti Nzapa so ahon atanga ni kue ayeke so wa? So mo hinga ni tongaso so asara si mo bâ lo tongana nyen?

BIBLE atene so “Nzapa ayeke ndoye.” A tene pëpe so ndoye ayeke gi mbeni pendere sarango ye ti Nzapa, me a tene so “Nzapa ayeke ndoye.” (1 Jean 4:8). A yeke sarango ye ti lo so ahon atanga ni kue. Jéhovah ayeke gi na ndoye ape me lo wani la lo yeke ndoye ni. So tâ pendere ye ti hinga so Wasarango dunia na aye kue so ayeke na fini ayeke Nzapa ti ndoye! Aye kue so lo sara, lo sara ni na ndoye.

2. Ndoye ti Nzapa amû lege na e ti hinga nyen? (Bâ foto so ayeke na tongo nda ti article ni.)

2 Ndoye nga na nzoni bê so Nzapa ayeke na ni na mbage ti acréature ti lo amû lege na e ti hinga biani so aye kue so lo leke ti sara ndali ti azo lo yeke sara ande ni na mbeni lege so ayeke pendere mingi. Nga, azo kue so ayeke duti na gbe ti Royaume ti lo ayeke wara ande aye ti nzoni mingi. Na tapande, na lege ti ndoye, Jéhovah “[a]zia mbeni lango so na yâ ni lo leke na bê ti lo awe ti fâ na lege ti mbilimbili ngbanga ti sese kue so azo ayeke dä na lege ti mbeni koli so lo zia lo,” Jésus Christ (Kus. 17:31). E hinga biani so lo yeke sara ande ni. Ala so amä yanga ti Nzapa gigi ti ala ti kekereke ayeke duti ande nzoni mingi teti lakue lakue.

YE SO MBAÏ TI AZO AFA

3. Tongana fade Nzapa andoye azo ape kekereke ti ala ayeke duti tongana nyen?

3 Gbu li ti mo kete, tongana fade Nzapa andoye azo ape ka kekereke ti ala ayeke duti tongana nyen? Azo ayeke ngbâ gi ande ti komande na ndo ti amba ti ala na gbe ti ngangu ti Satan so ayeke nzapa so ayeke na ndoye ape nga lo yeke sioni mingi. (2 aCor. 4:4; 1 Jean 5:19; diko Apocalypse 12:9, 12.) Ye so afa so, tongana Nzapa andoye azo ape kekereke ti ala ayeke duti sioni mingi.

4. Ngbanga ti nyen Nzapa azia si a ke komandema ti lo?

4 Na ngoi so Satan ake komandema ti Nzapa, lo pusu nga kozo koli na kozo wali ti sara tongaso. Lo dë kite na droit ti Nzapa ti komande dunia kue. Satan atene so komandema ti lo ayeke duti nzoni mingi ahon ti Nzapa (Gen. 3:1-5). Jéhovah asara ye na ndara lo zia ngoi na Satan ti fa ni. Me aye so aga na peko ti komandema ti Satan afa biani so mbeni zo wala Satan alingbi pëpe ti komande na lege ni.

5. Aye so asi na yâ ti mbaï ti azo afa nyen polele?

5 Gi na yâ ti ngu 100 so ahon, a fâ azo ahon million 100 na yâ ti abira. Laso, dunia ayeke ga gi sioni mingi ahon ti kozo. Bible atene na ndo ti “alango ti nda ni,” a tene: “Azo ti sioni na azo ti handango azo ayeke ngbâ gi ti sara sioni ti gue na ni.” (2 Tim. 3:1, 13). Aye so asi na yâ ti mbaï ti azo afa polele so tënë ti Bible so ayeke tâ tënë: “O L’Éternel, mbi hinga lege ti zo ayeke na tïtî lo mveni pëpe; na a yeke na bê ti zo so atambela ti fa lege na gere ti lo nga pëpe.” (Jér. 10:23). Jéhovah asara azo pëpe na ngangu wala na droit ti komande tere ti ala wani sân fango lege ti lo.

6. Ngbanga ti nyen la Nzapa azia lege na aye ti sioni?

6 Jéhovah azia lege na aye ti sioni ti ngbâ ti gue teti mbeni ngoi ti fa so azo alingbi pëpe ti komande nzoni nga so gi lo oko la lo lingbi ti komande nzoni. Jéhovah ayeke zi ande asioni ye kue nga na azo kue so ayeke sara asioni ye ni, me tongana mbeni zo akiri adë kite na ndo ti nzoni fason so Jéhovah ayeke komande na ni, Jéhovah ayeke zia lege na lo ape. Lo lingbi ti fa gi aye so asi na yâ ti mbaï ti azo tongana mbeni raison ti zi zo ti kpengba-li so hio. Lo yeke zia lege encore na ye ti sioni ape.

TONGANA NYEN LA NZAPA AFA NDOYE TI LO?

7, 8. Fa ambeni lege so Jéhovah afa kota ndoye ti lo na mbage ti e.

7 Jéhovah afa kota ndoye ti lo na mbage ti e na alege mingi. Na tapande, gbu li na ndo ti konongo ti lê ti nduzu nga na pendere ni. Na lê ti nduzu e yeke wara abungbi ti atongoro milliard mingi, nga na yâ ti bungbi ti atongoro so a yeke wara atongoro milliard nga na aplanete. Na yâ ti bungbi ti atongoro ti e, mbeni oko ti atongoro ni ayeke lâ. Tongana lâ ayeke dä fade ape ka fini alingbi ti duti na ndo ti sese ape. Aye so kue afa so Jéhovah la asara e, a fa nga so lo yeke na ngangu, ndara nga na ndoye. Tâ tënë, “asarango ye ti tere ti Nzapa so lê abâ ni pëpe asigigi polele ngbene ye so a leke dunia ti ga na ni, ngbanga ti so a bâ ni na lege ti aye so lo sara, so ti tene ngangu ti lo so ayeke lakue lakue na dutingo ti lo tongana Nzapa”.—aRom. 1:20.

8 Jéhovah asara aye kue so ayeke na ndo ti sese ndali ti nzoni ti acréature ti lo so ayeke na fini na ndo ni. Na tapande, lo sara pendere paradis ti tene azo aduti na yâ ni nga lo mû na ala li nga na tere so ayeke nzoni-kue ti mû lege na ala ti ngbâ na fini lakue lakue. (Diko Apocalypse 4:11.) Na ndo ni, “Lo mû kobe na mi kue; teti nzobe ti Lo angbâ lakue.”—Ps. 136:25.

9. Atâa so Jéhovah ayeke Nzapa ti ndoye, nyen la lo ke?

9 Jéhovah afa so lo yeke Nzapa ti ndoye, lo fa nga so lo ke ye ti sioni. Na tapande, Psaume 5:5-7 asara tënë ti Jéhovah atene: “Mo yeke Nzapa so awara ngia na lege ti sioye pëpe . . . Mo ke azo kue so asara sioye.” Lo ke nga “zo ti sango mênë na zo ti handa.”

JÉHOVAH AGA NDURU TI ZI ASIONI YE AWE

10, 11. (a) Nyen la Jéhovah ayeke sara ande na asioni zo? (b) Jéhovah ayeke futa ande azo so amä yanga ti lo tongana nyen?

10 Jéhovah ayeke zi ande asioni ye na yâ ti dunia kue ndali ti so lo yeke Nzapa ti ndoye nga lo ke ye so ayeke sioni. Bible amû zendo so: “Fade A lungula azo so asara sioni; me ala so azia beku ti ala na [Jéhovah], fade sese ni aga ye ti héritier ti ala. A ngbâ kete, na fade azo ti sioni ayeke mbeni pëpe . . . Awato ti [Jéhovah] ayeke [‘girisa,’ FD] tongana kota pere ti benyama so agbi kue, a miro tongana guru-wa.”—Ps. 37:9, 10, 20.

11 Bible amû nga zendo so: “[Fade] sese ni aga ye ti héritier ti azo ti mbilimbili, na fade ala duti dä lakue.” (Ps. 37:29). Azo so ayeke be-ta-zo “fade ala wara ngia na yâ siriri so awu mingi.” (Ps. 37:11). Nzapa ayeke sara ande ni ndali ti so Nzapa ti e so andoye e asara lakue ye so ayeke nzoni mingi ndali ti awakua ti lo so ayeke be-ta-zo. Bible atene: “Fade lo yeke mbô ngu ti lê kue na lê ti ala, kuâ ayeke duti ande dä mbeni pëpe; mua, wala toto, wala pasi ayeke duti dä mbeni pëpe. Angbene ye ni ahon ti ala awe.” (Apoc. 21:4). Azo so amä yanga ti Jéhovah nga akiri merci na lo gigi ti ala ti kekereke ayeke duti ande tâ nzoni mingi!

12. “Zo so alingbi kue” ayeke zo wa?

12 Bible atene: “Bâ lege ti zo so alingbi kue, mo bâ zo ti mbilimbili; na ahale ti zo ti siriri ayeke mingi. Me azo ti kengo-ndia, fade A fâ ala kue, na fade A lungula ahale ti azo ti sioni.” (Ps. 37:37, 38). “Zo so alingbi kue” ahinga Jéhovah nga na Molenge ti lo nga lo sara ye so bê ti Nzapa aye. (Diko Jean 17:3.) Lo yeda biani na tënë so ayeke na 1 Jean 2:17 so atene: “Dunia so angbâ ti hon nga na nzara ti lo kue. Me zo so asara ye so bê ti Nzapa aye, lo ngbâ lakue lakue.” So a ga nduru ti futi dunia so awe so, a lingbi e sara ye hio e “ku [Jéhovah], na [e] ngbâ na lege ti Lo”.—Ps. 37:34.

KOTA YE SO NZAPA ASARA TI FA SO LO NDOYE E

13. Kota ye so Nzapa asara ti fa so lo ndoye awasiokpari ayeke so wa?

13 Atâa so e yeke na siokpari na tere ti e, e lingbi ti mä yanga ti Jéhovah. E lingbi nga ti duti na kpengba songo na lo ndali ti kota ye so lo sara ti fa so lo ndoye e. Lo futa ngere so a hunda ti zi na azo ti zi azo so amä yanga ti lo na gbe ti ngbâ ti siokpari na kuâ. (Diko aRomain 5:12; 6:23.) Jésus angbâ be-ta-zo na Nzapa teti angoi mingi na yayu, tongaso Jéhovah ahinga lani biani so Molenge ti lo ayeke ngbâ be-ta-zo na ngoi so lo ga na sese. Teti so Jéhovah ayeke nzoni Babâ, lo yeke na vundu mingi na ngoi so azo ayeke sara lani pasi na Jésus. Me, Jésus angbâ be-ta-zo, lo fa so Jéhovah la ayeke na droit ti komande dunia kue. Lo fa nga so mbeni zo so ayeke nzoni-kue alingbi ti ngbâ be-ta-zo na Jéhovah atâa na yâ ti atara so ayeke tâ ngangu mingi.

Na ndoye, Jéhovah atokua Molenge ti lo so lo ye lo mingi na sese (Bâ paragraphe 13)

14, 15. Kuâ ti Jésus asara nyen ndali ti azo?

14 Jésus angbâ be-ta-zo na Babâ ti lo nga lo fa so Jéhovah la ayeke na droit ti komande dunia kue, atâa na gbe ti angangu tara juska na kuâ. A lingbi e kiri singila mingi so Jésus amû fini ti lo na sandaga ti zi azo, ndali ti so a mû lege na azo ti wara fini ti lakue lakue na yâ ti fini dunia ti Nzapa. Bazengele Paul asara tënë ti ndoye so Jéhovah na Jésus afa na mbage ti azo na lege ti ngere so a futa, lo tene: “Biani, na ngoi so e ngbâ lani ti woko, Christ akui teti azo so akpe Nzapa pëpe, lo kui na ngoi so a diko. Teti a yeke ngangu ti tene mbeni zo akui ndali ti mbeni zo ti mbilimbili. Tongana a yeke mbeni zo so ayeke nzoni, peut-être mbeni zo ayeke yeda ti kui ndali ti lo. Me Nzapa azia ndoye ti lo na gbele e na lege so, tongana e ngbâ lani awasiokpari, Christ akui ndali ti e.” (aRom. 5:6-8). Bazengele Jean atene: “A bâ ndoye ti Nzapa na mbage ti e na lege so: Nzapa atokua lani oko Molenge ti lo na dunia so si e lingbi ti wara fini na lege ti lo. A bâ ndoye ni na lege so, a yeke e la e ndoye Nzapa pëpe, me a yeke lo si andoye e na lo tokua Molenge ti lo tongana sandaga so amû lege ti leke songo na popo ti zo na Nzapa, sandaga ndali ti asiokpari ti e.”—1 Jean 4:9, 10.

15 Jésus asara tënë ti ndoye so Nzapa ayeke na ni na mbage ti azo, lo tene: “Nzapa andoye tâ azo ti dunia so mingi [azo so ayeke na bezoin ti tene a zi ala] si lo mû gi oko Molenge ti lo ndali ti ala, si zo kue so amä na bê na lo, a lingbi ti futi lo pëpe, me lo wara fini ti lakue lakue.” (Jean 3:16). Nzapa andoye azo mingi, a sara si atâa a hunda na lo ti sara nyen lo yeke sara ni ndali ti nzoni ti ala. Ndoye ti lo ayeke teti lakue lakue. Paul atene: “Teti mbi hinga mbi tene atâa kuâ, wala fini, wala a-ange, wala angorogbia, wala aye so ayeke dä fadeso, wala aye so ayeke ga ande, wala angangu, wala yongo ti ye na nduzu, wala lingo ti ye na gbe ni, wala mbeni ye nde so a leke alingbi ande pëpe ti kangbi e na ndoye ti Nzapa so ayeke na yâ ti Christ Jésus Seigneur ti e.”—aRom. 8:38, 39.

ROYAUME TI NZAPA AKOMANSE KUA AWE

16. Royaume ti Nzapa ayeke nyen? Zo wa la Jéhovah azia lo Gbia ti Royaume ni?

16 Royaume ti Nzapa ayeke nga mbeni ye so afa ndoye ti Jéhovah na mbage ti azo. Jéhovah azia awe Molenge ti lo, Jésus Christ, Gbia ti Royaume ni. Jésus aye azo nga lo yeke nzoni Gbia (aProv. 8:31). Jéhovah asoro azo 144000 ti komande legeoko na Jésus na yayu na peko ti kuâ ti ala. Na ngoi so ala yeke na yayu aye so ala vivre ni na sese ayeke mû maboko na ala ti sara ye ti nzoni ndali ti azo (Apoc. 14:1). Royaume ayeke lani mama-tene ti fango ye ti Jésus, lo fa nga na adisciple ti lo lo tene, ala sambela, ala tene: “Babâ ti e so mo yeke na yayu, zia a sara si iri ti mo aga nzoni-kue. Zia royaume ti mo aga. Zia a sara ye so bê ti mo aye, na yayu legeoko nga na ndo ti sese.” (Mat. 6:9, 10). E yeke ku ti tene mara ti asambela tongaso aga tâ tënë, na ngoi so Royaume ti Nzapa ayeke ga na aye ti nzoni mingi na azo so amä yanga.

17. Fa kangbi so ayeke na popo ti komandema ti Jésus na ti azo.

17 Royaume ti Nzapa so Jésus akomande na ndo ni na ndoye ayeke tâ nde mingi na komandema ti azo. Komandema ti azo aga na bira so afâ gbâ ti azo. Me Jésus, Gbia ti e, aye e nga lo yeke na apendere sarango ye ti Nzapa, mbilimbili ndoye (Apoc. 7:10, 16, 17). Jésus atene: “Ala ga na mbi, ala kue so asara ngangu kua na kungba ane ala, na fade mbi dë bê ti ala. Ala yô joug ti mbi na ala manda ye na tere ti mbi, teti mbi yeke sara ye na ngangu pëpe na mbi yeke na tâ be-ti-molenge, na fade ala wara dengo bê ngbanga ti âme ti ala. Teti a yeke ngangu pëpe ti yô joug ti mbi na kungba ti mbi ayapu.” (Mat. 11:28-30). So pendere tënë ti dengo bê!

18. (a) Nyen la Royaume ti Nzapa asara ngbene ye so akomanse kua? (b) Nyen la e yeke bâ na yâ ti article ti peko?

18 Aprophétie ti Bible afa so Royaume ti Nzapa akomanse kua na yayu na ngu 1914. Ngbene ye na ngoi ni so ti ga na ni, a yeke bungbi tanga ti azo so ayeke komande legeoko na Jésus Christ na yayu nga na “azo mingi mingi” so ayeke sö kuâ ande na ngoi so a yeke futi dunia so ti tene ala lï na yâ ti fini dunia (Apoc. 7:9, 13, 14). Wungo ti “azo mingi mingi” so ayeke gue na li ni laso tongana nyen? Nyen la a ku na mbage ti ala? Article ti peko ayeke kiri tënë na ahunda so.