Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

KPALE NI

Aye so ayeke buba siriri nga na nzoni duti ti e

Aye so ayeke buba siriri nga na nzoni duti ti e

‘Azo ti ngoi ti laso asigi na gbâ ti angangu appareil, ala hinga ye mingi na ndö ti science nga ala yeke na mosoro mingi ahon azo ti ândö . . . Me atâa so kue, a yeke azo ti ngoi ti laso la ayeke gue na sese ni ti buba ni.’​—Tondo ti Bungbi so ayeke bâ lege ti konomi ti dunia so a sara ni na ngu 2018.

NGBANGA TI NYEN LA TËNË TI GIGI TI E TI KEKEREKE NGA NA AYE SO AYEKE SI ANDE NA SESE AGBU BÊ TI AZO MINGI TONGASO? ZIA E BÂ GÏ AMBENI KPALE SO E YEKE TINGBI NA NI LASO.

  • SARANGO SIONI YE NA LEGE TI INTERNET: Mbeni mbeti-sango (The Australian) atene so internet aga fadeso mbeni ndo so ayeke sioni mingi ti tene zo ague dä. Na ndö ni mo yeke wara azo ti bungbingo na akete molenge, azo ti ziango mbeto na yâ ti zo, azo ti tenengo atënë ti songo bê nga na azo ti nzi. Azo ayeke nzi afoto wala asango ti mbeni zo na ala yeke fa so a yeke ala la. Internet asara si e bâ so azo aye sarango ye ti sioni na amba ti ala mingi.

  • KANGBI SO AYEKE NA POPO TI AZO TI MOSORO NA AWAYERE: Ndokua ti Oxfam afa so tongana mo mû azo miombe so ayeke na mosoro mingi ahon azo kue, mosoro ti ala alingbi na mosoro ti azo ahon milliard ota na ndambo so ayeke awayere. Mbeni ye ni nga ayeke so azo ti mosoro ni, mosoro ti ala akiri aga mingi, na azo so ayeke awayere, yere ti ala akiri ahon ndö ni; na mingi ti awayere ni ayeke awali. Ambeni zo asara mbeto ti tene mbeni lâ kota kangbi ni so asara si wusuwusu alondo na yâ ti kodro.

  • BIRA NGA NA SARANGO YE TI NGANGU NA ZO: Na ngu 2018 ndokua ti HCR atene: “Wungo ti azo so akpe ndo ti ala ague na li ni mingi.” Azo ahon kutu 68 ayeke kpe ndo ti ala ti gue na mbeni ndo nde, mingi ni ndali ti bira wala sarango ye ti ngangu na zo. Ndokua ni akiri atene: “Na yâ ti seconde use, zo oko ayeke kpe ndo ti lo ti gue na mbeni ndo nde.”

  • AZO AYEKE BUBA AYE SO ANGORO E: Mbeni mbeti (The Global Risks ti 2018) atene so gbâ ti mara ti akeke nga na anyama nde nde agirisa gï na loro. Nga, yeke na yeke tënë ti pollution ti pupu nga na ngu aga mbeni oko ti aye so aga na akota kpale mingi na seni ti azo.” Na yâ ti gbâ ti akodro, wungo ti akete kete nyama adiminué mingi. Ni la, teti so a yeke akete kete nyama so la ayeke mû lege na akete kete keke ti dü, awandara agboto mê ti azo laso ti fa so tongana e sara hange ape aye so angoro e ayeke buba kue kue kue.

Eskê e azo e peut ti sara si siriri nga na nzoni duti aga na yâ ti dunia? Ambeni zo apensé so fango ye na zo ayeke oko ti asolution ni. Me tongana ayeke tongaso, mara ti fango ye wa la apeut biani ti changé azo? Ambage so ayeke ga na peko ayeke kiri tënë na ahunda so.