Žalostinke 4:1-22
א [alef]
4 Kako zelo je potemnelo sijoče zlato, to čisto zlato!+
Sveti kamni+ ležijo raztreseni po vseh uličnih vogalih!+
ב [bet]
2 Dragoceni síonski otroci, ki so bili nekoč cenjeni kot čisto* zlato,so zdaj vredni tako malo kot lončeni vrči,izdelki lončarjevih rok.
ג [gimel]
3 Celo šakali dojijo svoje mladiče.
Toda moja hči, moje ljudstvo, je postala okrutna+ kakor noji v pustinji.+
ד [dalet]
4 Dojenčku se od žeje lepi jezik na nebo.
Otroci prosijo kruha,+ toda nihče jim ga ne da.+
ה [he]
5 Tisti, ki so jedli izbrane jedi, zdaj sestradani* ležijo po ulicah.+
Tisti, ki so odraščali v dragih* oblačilih,+ zdaj ležijo na kupih pepela.
ו [vav]
6 Moja hči, moje ljudstvo, je bila kaznovana bolj, kakor je bila za svoj greh kaznovana Sódoma,+ki je bila uničena v trenutku in ki ji ni nihče pomagal.+
ז [zajin]
7 Njeni nazirci*+ so bili čistejši od snega, bolj beli od mleka.
Bili so bolj rdeči od koral, sijali so kakor safir.
ח [het]
8 Zdaj pa so videti temnejši od oglja.
Ljudje jih na ulicah ne prepoznajo.
Koža jim visi s kosti.+ Posušila se je kakor drevo.
ט [tet]
9 Boljše je pobitim od meča kakor tistim, ki jih je pomorila lakota,+kakor tistim, ki umirajo, ker jih je zadelo pomanjkanje hrane.
י [jod]
10 Nekoč sočutne ženske so z lastnimi rokami kuhale svoje otroke.+
Z njimi so se hranile, ko je mojo hčer, moje ljudstvo, doletelo uničenje.+
כ [kaf]
11 Jehova je pokazal ves svoj bes.
Izlil je svojo gorečo jezo.+
Na Síonu je zanetil ogenj, ki je požrl njegove temelje.+
ל [lamed]
12 Ne kralji na zemlji ne njeni prebivalci niso verjeli,da bodo nasprotniki in sovražniki vstopili skozi jeruzalemska vrata.+
מ [mem]
13 To se je zgodilo zaradi grehov njegovih prerokov in prestopkov njegovih duhovnikov,+ki so v njem prelivali kri pravičnih.+
נ [nun]
14 Slepo tavajo+ po ulicah.
Umazani so od krvi,+tako da se nihče ne sme dotakniti njihovih oblačil.
ס [sameh]
15 »Pojdite stran! Nečisti ste!« vpijejo na njih. »Pojdite stran! Pojdite stran! Ne dotikajte se nas!«
Postali so brezdomci in tavajo naokrog.
Narodi govorijo: »Ne morejo več živeti pri nas.+
פ [pe]
16 Jehova jih je razkropil.+
Ne bo jim več naklonjen.
Duhovnikov ne bo nihče spoštoval,+ starešinam ne bo nihče prizanesel.«+
ע [ajin]
17 Oči so nam že opešale, ko smo gledali, kdo bi nam pomagal, pa ni bilo nikogar.+
Iskali in iskali smo pomoč pri narodu, ki nas ni mogel rešiti.+
צ [cade]
18 Sovražniki zalezujejo vsak naš korak,+ tako da ne moremo hoditi po svojih trgih.
Približal se nam je konec. Naši dnevi so se iztekli, prišel je naš konec.
ק [kof]
19 Naši zasledovalci so bili hitrejši od orlov.+
Lovili so nas po gorah. V pustinji so prežali na nas.
ר [reš]
20 V njihovi veliki jami je ujet Jehovov maziljenec,+ ki je kakor dih naših nosnic,tisti, za katerega smo govorili: »Pod njegovo zaščito* bomo živeli med narodi.«
ש [sin]
21 Vriskaj od veselja, o edómska hči,+ ki živiš v Uzovi deželi!
Toda tudi do tebe bo prišla čaša nesreče.+ Opijanila se boš in se razgalila.+
ת [tav]
22 O síonska hči, dovolj si bila kaznovana za svoje grehe,tebe ne bo več odpeljal v pregnanstvo.+
O edómska hči, zdaj bo svojo pozornost usmeril na tvoje grehe,tvoje grehe bo razkril.+
