Prvo pismo Korinčanom 14:1-40

  • Dar prerokovanja in dar govorjenja v drugih jezikih (1–25)

  • Kako naj krščanski shodi potekajo urejeno (26–40)

    • Položaj žensk v občini (34, 35)

14  Dajte vse od sebe, da bi izkazovali ljubezen drug drugemu, vendar si vneto prizadevajte tudi za to, da bi prejeli duhovne darove, še zlasti dar prerokovanja.+  Kdor namreč govori v kakem drugem jeziku, ne govori ljudem, ampak Bogu, saj ga nihče ne posluša,+ čeprav po duhu govori svete skrivnosti.+  Tisti, ki prerokuje, pa s tem, kar govori, ljudi krepi, spodbuja in tolaži.  Kdor govori v drugem jeziku, krepi sebe, kdor pa prerokuje, krepi občino.  Rad bi, da bi vsi vi govorili v drugih jezikih,+ toda še rajši vidim, da prerokujete.+ Če ta, ki govori v drugih jezikih, svojih besed ne tolmači*, tako da je občina okrepljena, je tisti, ki prerokuje, koristnejši od njega.  Bratje, kaj bi vam namreč koristilo, če bi vam prišel govorit v drugih jezikih? Če bi vam želel pomagati, bi vam moral prenesti še kakšno razodetje,+ spoznanje*, prerokbo ali pouk.  Enako je tudi z glasbili*, kot sta piščal in harfa. Če bi kdo igral na piščal ali harfo tako, da bi ta oddajala samo en ton, ali bi se slišala kakšna melodija?  Če se s trobento ne bi razločno pozvalo na boj, kdo bi se pripravil nanj?  Podobno je tudi, če ne govorite razumljivih besed. Kako bo kdo vedel, kaj govorite? Dejansko boste govorili v zrak. 10  Na svetu se govori veliko jezikov in vsakega je mogoče razumeti. 11  Če ne bi razumel tega, kar bi mi kdo govoril v kakem jeziku, bi bil zanj tujec in on bi bil tujec meni. 12  Tako si tudi vi, ker si tako močno želite darov duha, prizadevajte rasti v darovih, ki bodo prispevali k okrepitvi občine.+ 13  Zato naj tisti, ki govori v drugem jeziku, moli, da bi lahko tolmačil*,+ kar je povedal. 14  Če namreč molim v drugem jeziku, v resnici molim zaradi daru, ki sem ga prejel po svetem duhu, zato moj um ne razume tega, kar govorim. 15  Kaj naj torej naredim? Molil bom z darom, ki sem ga dobil po svetem duhu, hkrati pa bom molil tudi s svojim umom, tako da se bo razumel pomen. Hvalnice bom pel z darom, ki sem ga dobil po svetem duhu, hkrati pa bom pel hvalnice tudi s svojim umom, tako da se bo razumel pomen. 16  Če bi namreč ti hvalil Boga z darom, ki si ga dobil po svetem duhu, kako bi potem kdo od preprostih ljudi rekel »amen« na tvojo zahvalno molitev, ko pa ne bi vedel, kaj govoriš? 17  Res je, da se ti lepo zahvaljuješ Bogu, ampak drugih to ne krepi. 18  Bogu se zahvaljujem, da govorim več jezikov kakor vi vsi. 19  Kljub temu pa bi v občini raje izrekel pet razumljivih besed*, da bi tudi druge poučil*, kakor pa deset tisoč besed v drugem jeziku.+ 20  Bratje, kar se tiče sposobnosti razumevanja, ne bodite kakor otroci.+ Kar se tiče slabega, bodite kakor otroci,+ kar se tiče sposobnosti razumevanja, pa odrastite.+ 21  V Zakoniku* piše: »‚Temu ljudstvu bom govoril v jeziku tujcev in z besedami neznancev, ampak tudi takrat me ne bodo hoteli poslušati,‘ pravi Jehova*+ 22  Zato govorjenje v drugih jezikih ni dokaz za verujoče, ampak za neverujoče,+ medtem ko je prerokovanje za verujoče, ne za neverujoče. 23  Če bi se vsa občina zbrala na enem kraju in bi vsi govorili v drugih jezikih, pa bi vstopili preprosti ljudje ali neverujoči, ali ne bi ti rekli, da se vam je zmešalo? 24  Če pa bi vsi prerokovali in bi vstopil kdo od neverujočih ali kak preprost človek, bi nanj to, kar bi slišal, delovalo kot opomin in ga navedlo, da bi se natančno preiskal. 25  Spoznal bi, kaj je skrito v njegovem srcu, in bi padel na kolena, se priklonil do tal in počastil Boga z besedami: »Bog je zares med vami.«+ 26  Kaj naj torej rečemo, bratje? Ko se zberete, eden poje psalme, drugi poučuje, spet drugi pove razodetje, ki ga je dobil, tretji govori v drugem jeziku in nekdo drug to, kar se govori, razlaga.+ Vse pa naj poteka tako, da bo okrepilo občino. 27  In če kateri govorijo v drugem jeziku, naj govorita dva ali največ trije, in to po vrsti. Nekdo pa mora potem to tolmačiti*.+ 28  Toda če ni nobenega tolmača*, naj v občini molčijo in v svojem srcu govorijo Bogu. 29  Če kateri prerokujejo,+ naj govorita dva ali trije, drugi pa naj poslušajo in razmišljajo o pomenu tega, kar je povedano. 30  Če pa kdo drug, ki tam sedi, dobi razodetje, naj ta, ki trenutno govori, umolkne. 31  Vi vsi namreč lahko prerokujete, vendar drug za drugim, da bi se vsi učili in bili spodbujeni.+ 32  In preroki naj se obvladujejo, ko od svetega duha dobijo dar prerokovanja. 33  Bog namreč ni Bog nereda, ampak miru.+ Tako kot v vseh občinah svetih 34  naj ženske na shodih* molčijo, saj jim ni dovoljeno govoriti,+ ampak naj bodo podrejene,+ tako kot piše v Zakoniku*. 35  Če pa česa ne razumejo, naj doma vprašajo svojega moža, saj ni spoštljivo, da ženska govori pred občino. 36  Ali Božja beseda izvira od vas? Ali je prišla samo do vas? 37  Če kdo misli, da je prerok ali da ima dar duha, mora priznati, da je to, kar vam pišem, Gospodova zapoved. 38  Če pa kdo to zavrača, bo tudi njega Bog zavrgel.* 39  Zato si, moji bratje, prizadevajte, da bi prerokovali,+ kljub temu pa nikomur ne prepovedujte, da bi govoril v drugih jezikih.+ 40  Toda vse naj poteka spodobno in urejeno.+

Opombe

Ali »prevaja«.
Očitno gre za čudežno dobljeno spoznanje.
Dobesedno »z neživimi stvarmi, ki oddajajo zvok«.
Ali »prevedel«.
Ali »izrekel pet besed s svojim umom«.
Ali »ustno poučil«.
Ali »Postavi«.
Ali »prevesti«.
Ali »prevajalca«.
Dobesedno »v občinah«.
Ali »Postavi«.
Ali morda »Če pa se kdo za to ne meni, bo ostal v nevednosti«.