Prva knjiga kraljev 19:1-21
19 Nato je Aháb+ Jezabéli+ povedal vse, kar je naredil Elija, tudi to, da je z mečem pobil vse preroke.+
2 Jezabéla je k Eliju poslala sla s sporočilom: »Naj me bogovi strogo kaznujejo,* če ne bom poskrbela, da boš do jutri ob tem času končal enako kot vsak od njih!«
3 Elija se je prestrašil, zato je zbežal, da bi si rešil življenje.+ Prišel je v Beeršébo+ na Judovem+ in tam pustil svojega služabnika.
4 Zatem je Elija odšel v pustinjo dan hoje daleč, se tam usedel pod košeničico* in prosil, da bi umrl*. Rekel je: »Dovolj mi je! O Jehova, vzemi mi življenje*,+ saj nisem nič boljši od svojih praočetov.«
5 Nato se je ulegel in pod košeničico zaspal. Naenkrat pa se ga je dotaknil angel+ in mu rekel: »Vstani in jej.«+
6 Elija je pri svoji glavi zagledal hlebec, ki je ležal na vročih kamnih, in vrč vode. Jedel je in pil, potem pa se spet ulegel.
7 Kasneje se je Jehovov angel vrnil, se ga dotaknil in mu rekel: »Vstani in jej, drugače bo pot zate prenaporna.«
8 Tako je vstal ter jedel in pil. Ta hrana mu je dala moč, da je potoval 40 dni in 40 noči, dokler ni prišel do Hóreba, gore pravega Boga.+
9 Tam je vstopil v neko votlino,+ da bi v njej prenočil. Ponoči mu je Jehova rekel: »Elija, kaj delaš tu?«
10 Elija je odgovoril: »Jehova, Bog nad vojskami, z veliko gorečnostjo ti služim,+ toda Izraelci kršijo tvojo zavezo,+ podirajo tvoje oltarje in z mečem pobijajo tvoje preroke.+ Ostal sem sam, zdaj pa skušajo ubiti tudi mene.«+
11 Bog pa mu je naročil: »Stopi ven in se na gori postavi pred mene, pred Jehova.« Nato je Jehova šel mimo.+ Močan, silen veter je lomil gore in razbijal skale pred Jehovom,+ toda Jehova ni bil v vetru. Za vetrom je nastal potres,+ toda Jehova ni bil v potresu.
12 Za potresom je prišel ogenj,+ toda Jehova ni bil v ognju. Za ognjem pa se je zaslišal miren in tih glas.+
13 Ko je Elija to slišal, si je z oblačilom* zakril obraz,+ stopil ven in obstal pri vhodu v votlino. Nato ga je glas vprašal: »Elija, kaj delaš tu?«
14 Elija je odgovoril: »Jehova, Bog nad vojskami, z veliko gorečnostjo ti služim, toda Izraelci kršijo tvojo zavezo,+ podirajo tvoje oltarje in z mečem pobijajo tvoje preroke. Ostal sem sam, zdaj pa skušajo ubiti tudi mene.«+
15 Jehova mu je rekel: »Vrni se in pojdi v pustinjo pri Damasku. Ko boš prišel tja, mazili Hazaéla+ za sirskega kralja.
16 Nimšíjevega vnuka Jehúja+ mazili za Izraelovega kralja, Šafátovega sina Elizeja* iz Abél Mehóle pa mazili za preroka namesto sebe.+
17 Tistega, ki bi ušel Hazaélovemu meču,+ bo usmrtil Jehú+ in tistega, ki bi ušel Jehújevemu meču, bo usmrtil Elizej.+
18 V Izraelu mi je ostalo 7000 ljudi+ – vsi ti niso pokleknili pred Baalom+ in ga niso poljubili.«+
19 Tako je Elija odšel od tam in našel Šafátovega sina Elizeja pri oranju. Oralo je 12 parov vpreženih bikov in Elizej je oral zadaj z 12. parom. Elija je stopil k njemu in mu nadel svoje preroško oblačilo.+
20 Elizej je pustil vprežena bika, stekel za Elijem in mu rekel: »Prosim, dovoli mi, da se prej poslovim od staršev*. Potem pa bom šel s teboj.« Elija mu je rekel: »Ti kar pojdi, nič nimam proti.«
21 Tako je šel nazaj, vzel en par bikov in ju zaklal*. S plugom in jarmom, v katerega sta bila vprežena bika, je zakuril ogenj, da je skuhal njuno meso, nato pa je meso ponudil zbranim ljudem. Potem je šel z Elijem in mu začel streči.+
