Prva knjiga kraljev 21:1-29
21 Po vsem tem je prišlo do zapleta v zvezi z vinogradom Jezreélca Nabóta. Ta vinograd je ležal v Jezreélu+ ob palači samaríjskega kralja Ahába.
2 Aháb je rekel Nabótu: »Daj mi svoj vinograd, da ga bom imel za zelenjavni vrt, ker je blizu moje palače. V zameno zanj ti bom dal boljši vinograd. Lahko pa ga od tebe odkupim, če ti je to ljubše.«
3 Toda Nabót mu je odgovoril: »Za Jehova bi bilo nedopustno, da bi ti dal dediščino svojih praočetov.«+
4 Aháb se je vrnil domov slabe volje in potrt, saj mu je Jezreélec Nabót odgovoril: »Ne bom ti dal dediščine svojih praočetov.« Ulegel se je na posteljo, se obrnil proti steni in ni hotel jesti.
5 K njemu je prišla njegova žena Jezabéla+ in ga vprašala: »Zakaj si* tako žalosten, da nočeš jesti?«
6 Odgovoril ji je: »Jezreélcu Nabótu sem predlagal: ‚Prodaj mi svoj vinograd. Če pa ti je ljubše, ti lahko v zameno zanj dam kak drug vinograd.‘ Ampak on je rekel: ‚Ne bom ti dal svojega vinograda.‘«
7 Jezabéla pa mu je rekla: »Si ali nisi kralj v Izraelu? Vstani, nekaj pojej in ne bodi več žalosten! Jaz ti bom priskrbela vinograd Jezreélca Nabóta.«+
8 Nato je v Ahábovem imenu napisala pisma in jih zapečatila z njegovim pečatom.+ Pisma je poslala starešinam+ in dostojanstvenikom, ki so živeli v istem mestu kot Nabót.
9 V pismih je napisala: »Razglasite post in naj se Nabót usede pred ljudi.
10 Njemu nasproti naj se usedeta dva ničvredneža in naj pričata proti njemu:+ ‚Preklel si Boga in kralja!‘+ Nato ga odpeljite iz mesta in kamenjajte do smrti.«+
11 Njegovi someščani – starešine in dostojanstveniki, ki so živeli v njegovem mestu – so naredili, kot je pisalo v pismih, ki jih je poslala Jezabéla.
12 Razglasili so post in Nabóta posedli pred ljudi.
13 Zatem sta prišla dva ničvredneža in se usedla njemu nasproti. Pred ljudmi sta pričala proti njemu: »Nabót je preklel Boga in kralja!«+ Nabóta so nato odpeljali iz mesta in ga kamenjali do smrti.+
14 Zatem so Jezabéli sporočili: »Nabót je bil kamenjan do smrti.«+
15 Takoj ko je Jezabéla slišala, da je bil Nabót kamenjan do smrti, je rekla Ahábu: »Pojdi si prilastit vinograd, ki ti ga Jezreélec Nabót ni hotel prodati.+ Nabót ni več živ. Mrtev je.«
16 Ko je Aháb slišal, da je Nabót mrtev, je takoj odšel v vinograd Jezreélca Nabóta, da bi si ga prilastil.
17 Toda Tišbéjcu Eliju+ je Jehova naročil:
18 »Pojdi naproti Izraelovemu kralju Ahábu, ki vlada v Samaríji.+ Našel ga boš v Nabótovem vinogradu. Tja je šel, da bi si ga prilastil.
19 Reci mu: ‚Jehova pravi: »Umoril si človeka+ – in zdaj si nameravaš še prilastiti njegovo posest?«‘+ Nato mu reci: ‚Jehova pravi: »Tam, kjer so psi lizali Nabótovo kri, bodo lizali tudi tvojo.«‘«+
20 Aháb je rekel Eliju: »Torej si me našel, moj sovražnik.«+ Ta pa mu je odgovoril: »Našel sem te. Jehova pravi: ‚Ker si odločen delati* to, kar je slabo v mojih očeh,+
21 bom nad tebe poslal nesrečo. Pometel bom s teboj. V Izraelu bom iztrebil vse moške* iz tvoje rodbine,+ tudi nebogljene in slabotne.+
22 S tvojo rodbino bom naredil enako kot z rodbino Nebátovega sina Jeroboáma+ in rodbino Ahíjevega sina Bašája,+ saj si izzval mojo jezo in navajal Izraelce na greh.‘
23 Glede Jezabéle Jehova pravi: ‚Psi bodo požrli Jezabélo na jezreélskem polju!‘+
24 Bog ti še sporoča: ‚Tistega iz tvoje rodbine, ki bo umrl v mestu, bodo požrli psi in tistega, ki bo umrl na polju, bodo pojedle ptice.+
25 Res, nikoli ni bilo nikogar, ki bi bil tako kot ti odločen delati to, kar je slabo v mojih, Jehovovih očeh.+ K takšnemu slabemu ravnanju te je podžigala tvoja žena Jezabéla.+
26 Ravnal si skrajno ogabno, ko si častil nagnusne malike*, tako kot so jih vsi Amoréjci, ki sem jih jaz, Jehova, pregnal pred Izraelci.‘«+
27 Ko je Aháb to slišal, si je raztrgal oblačila in se oblekel v raševino*. Postil se je, ležal v raševini in ves potrt hodil okrog.
28 Potem je Jehova rekel Tišbéjcu Eliju:
29 »Ali si videl, kako se je Aháb ponižal pred menoj?+ Ker se je ponižal pred menoj, ne bom poslal nesreče nad njegovo rodbino v času njegovega življenja, ampak v času njegovega sina.«+
