Prva kroniška knjiga 21:1-30
21 Satan* se je odločil napasti Izraelce in je nahujskal Davida, da prešteje ljudstvo.+
2 David je torej Joábu+ in poglavarjem ljudstva naročil: »Pojdite, preštejte Izraelce od Beeršébe do Dana+ in mi poročajte, da bom vedel, koliko jih je.«
3 Toda Joáb je rekel: »Naj Jehova stokrat pomnoži svoje ljudstvo! Moj gospod kralj, ali niso vsi ti že tvoji služabniki? Moj gospod, zakaj želiš narediti to? Zakaj bi nakopal krivdo Izraelu?«
4 Vendar kralj ni hotel poslušati Joába in tako je njegova beseda obveljala. Joáb je torej odšel in prepotoval ves Izrael, nato pa se je vrnil v Jeruzalem.+
5 Število popisanega ljudstva je izročil Davidu. V Judovem rodu je bilo 470.000 z mečem oboroženih mož, v drugih Izraelovih rodovih pa je bilo 1,100.000 z mečem oboroženih mož.+
6 Toda Joáb ni popisal Lévijevcev+ in Benjaminovcev, saj se mu je kraljev ukaz upiral.+
7 Tudi pravi Bog tega ni odobraval, zato je kaznoval izraelsko ljudstvo.
8 David je takrat pravemu Bogu rekel: »Zelo sem grešil,+ ker sem to naredil. Prosim te, odpusti+ meni, svojemu služabniku, ta greh, saj sem ravnal zelo nespametno.«+
9 Jehova je nato Davidovemu vidcu Gadu+ rekel:
10 »Pojdi k Davidu in mu reci: ‚Jehova pravi: »Na izbiro ti dajem tri kazni. Izberi, s katero naj te kaznujem.«‘«
11 Gad je prišel k Davidu in mu rekel: »Jehova pravi, da si izberi, kaj hočeš:
12 ali tri leta lakote+ ali tri mesece neuspešnega bojevanja proti nasprotnikom, medtem ko te tepe sovražnikov meč,+ ali tri dni Jehovovega meča, ko bo Jehovov angel s kugo+ pustošil+ po vsem izraelskem ozemlju. Premisli, kaj naj odgovorim tistemu, ki me je poslal.«
13 David je Gadu odgovoril: »V hudi stiski sem. Raje vidim, da padem v roke Jehovu, saj je on zelo usmiljen.+ Samo da ne padem v človekove roke!«+
14 Jehova je poslal kugo,+ da bi pestila izraelsko ljudstvo. Zaradi nje je v Izraelu umrlo 70.000 ljudi.+
15 Pravi Bog je poslal angela tudi v Jeruzalem, da bi usmrtil njegove prebivalce. Ko pa je Jehova videl, da bo angel začel pobijati, mu je postalo žal zaradi poslane nesreče.+ Zato je angelu, ki je imel nalogo pobijati, rekel: »Dovolj je!+ Spusti svojo roko!« Jehovov angel je takrat stal blizu mlatišča Jebuséjca+ Ornána.+
16 Ko je David dvignil pogled, je videl Jehovovega angela stati med zemljo in nebom. V roki je imel meč, iztegnjen proti Jeruzalemu. David in starešine so oblečeni v raševino*+ takoj padli na kolena in se priklonili do tal.+
17 David je pravemu Bogu rekel: »Jaz sem naročil, naj preštejejo ljudstvo. Jaz sem grešil, jaz sem ravnal narobe.+ Toda kaj so naredile te ovčice? O Jehova, moj Bog, prosim, naj tvoja roka kaznuje mene in rodbino mojega očeta. Samo ne kaznuj svojega ljudstva.«+
18 Jehovov angel je rekel Gadu,+ naj Davidu naroči, da naj gre na mlatišče Jebuséjca Ornána in tam postavi oltar Jehovu.+
19 David je torej šel gor, tako kot mu je rekel Gad v Jehovovem imenu.
20 Ornán je ravno mlatil* pšenico, ko se je obrnil in zagledal angela. Njegovi štirje sinovi, ki so bili z njim, pa so se poskrili.
21 David je prišel do Ornána, in ko ga je ta zagledal, je prihitel z mlatišča, padel pred njim na kolena in se priklonil do tal.
22 David je Ornánu rekel: »Prodaj* mi zemljišče s tem mlatiščem. Zanj ti bom plačal polno ceno. Tukaj bom zgradil Jehovu oltar, da bi se šiba med ljudstvom ustavila.«+
23 Toda Ornán mu je rekel: »Vzemi ga! Moj gospod kralj, naredi, kar želiš. Glej, dajem ti tudi govedo za žgalne daritve, mlatilne* sani+ kot les za kurjavo in pšenico za žitno daritev. Vse to ti podarjam.«
24 Toda kralj David je Ornánu rekel: »Ne, plačati hočem polno ceno. Nočem vzeti nečesa tvojega in to potem dati Jehovu. Nočem mu darovati žgalnih žrtev, ki me nič ne stanejo.«+
25 Tako je David odtehtal 600 šeklov* zlata in jih dal Ornánu za zemljišče.
26 Tam je zgradil oltar+ Jehovu ter daroval žgalne in mirovne žrtve. Klical je Jehova in on mu je odgovoril z ognjem,+ ki ga je iz nebes poslal na oltar za žgalne daritve.
27 Jehova je nato angelu ukazal,+ naj pospravi meč.
28 David je videl, da mu je Jehova odgovoril na mlatišču Jebuséjca Ornána, zato je od takrat tam daroval žrtve.
29 Toda Jehovov sveti šotor, ki ga je Mojzes naredil v pustinji, in oltar za žgalne daritve sta bila takrat na višavi* v Gibeónu.+
30 David pa ni šel tja, da bi se posvetoval z Bogom, saj je bil prestrašen zaradi meča Jehovovega angela.
