Prva Mojzesova knjiga 12:1-20
12 Jehova je Ábramu rekel: »Odidi iz svoje dežele, zapusti svoje sorodnike in dom svojega očeta ter pojdi v deželo, ki ti jo bom pokazal.+
2 Iz tebe bom naredil velik narod, blagoslovil te bom in ti naredil veliko ime, ti pa boš v blagoslov drugim.+
3 Blagoslovil bom tiste, ki te bodo blagoslovili, in preklel tiste, ki te bodo prekleli,+ in po tebi bodo blagoslovljeni* vsi narodi na zemlji.«+
4 Ábram se je torej odpravil na pot, kakor mu je naročil Jehova, in s seboj vzel tudi Lota. Ko je Ábram odšel iz Harána, je bil star 75 let.+
5 Ábram je vzel ženo Sarájo,+ nečaka* Lota,+ vse premoženje, ki so si ga pridobili,+ in služabnike, ki so jih dobili v Haránu, in odpravili so se v kánaansko deželo.+ Ko so prispeli v to deželo,
6 so po njej potovali vse do kraja Síhem,+ blizu moréjskih velikih dreves*.+ Takrat so v deželi živeli Kanaánci.
7 Nato se je Ábramu prikazal Jehova in mu rekel: »To deželo bom dal tvojemu potomstvu.«+ Zato je Ábram na mestu, kjer se mu je prikazal Jehova, zgradil oltar.
8 Od tam je odšel v gorski predel, vzhodno od Betela,+ in se utaboril, tako da je imel na zahodu Betel, na vzhodu pa Aj.+ Tudi tu je zgradil oltar Jehovu+ in začel klicati ime Jehova.+
9 Potem je Ábram podrl šotore in z vmesnimi taborjenji nadaljeval pot proti Négebu.+
10 V kánaanski deželi pa je nastopila huda lakota, zato se je Ábram odpravil v Egipt, da bi se tam začasno naselil.+
11 Ko je bil že čisto blizu Egipta, je ženi Saráji rekel: »Prosim, prisluhni mi! Ti si zelo lepa ženska.+
12 Ko te bodo Egipčani videli in ugotovili, da si moja žena, me bodo gotovo ubili, tebe pa pustili pri življenju.
13 Reci, prosim, da si moja sestra, tako da bodo zaradi tebe lepo ravnali z menoj in bom ostal živ*.«+
14 Ko je Ábram prišel v Egipt, so Egipčani takoj opazili, da je ženska, ki je z njim, zelo lepa.
15 Videli so jo tudi faraonovi dvorjani in jo hvalili pred faraonom, zato so jo odpeljali na faraonov dvor.
16 Faraonu je bila Sarája všeč, zato je lepo ravnal z Ábramom. Dal mu je ovce, govedo, osle in oslice, služabnike in služabnice ter kamele.+
17 Toda Jehova je zaradi Ábramove žene Saráje+ nad faraona, njegovo družino in služabnike poslal hude nadloge.
18 Zato je faraon poklical Ábrama in mu rekel: »Zakaj si to storil? Zakaj mi nisi povedal, da je to tvoja žena?
19 Zakaj si mi rekel, da je tvoja sestra?+ Jaz sem si jo že skoraj vzel za ženo. Tu imaš zdaj svojo ženo. Vzemi jo in pojdi!«
20 Zatem je svojim služabnikom ukazal, naj Ábrama skupaj z njegovo ženo in vsem, kar je imel, pošljejo iz dežele.+
