Prva Mojzesova knjiga 22:1-24
22 Po teh dogodkih se je pravi Bog odločil, da bo preizkusil, kako močno vero ima Abraham.+ Poklical ga je: »Abraham!« Abraham mu je odgovoril: »Tu sem!«
2 Bog mu je rekel: »Pojdi, prosim, v deželo Moríjo+ in vzemi s seboj svojega sina Izaka,+ svojega edinega otroka, ki ga imaš tako zelo rad,+ in ga na eni od tamkajšnjih gor, ki ti jo bom pokazal, daruj kot žgalno daritev.«
3 Abraham je vstal zgodaj zjutraj, osedlal osla ter vzel s seboj dva služabnika in svojega sina Izaka. Nasekal je tudi drva za žgalno daritev. Nato se je odpravil tja, kamor mu je pravi Bog rekel, naj gre.
4 Tretji dan je Abraham v daljavi zagledal ta kraj.
5 Služabnikoma je rekel: »Ostanita tukaj z oslom, midva s sinom pa greva tja, da počastiva Boga. Potem se bova vrnila k vama.«
6 Zatem je Abraham sinu Izaku naložil drva za žgalno daritev. Vzel je še ogenj* in nož, nato pa sta skupaj odšla.
7 Izak je poklical svojega očeta Abrahama: »Oče!« Ta je odgovoril: »Kaj je, moj sin?« Izak je nadaljeval: »Vidim, da imava ogenj in drva. Kje pa je ovca za žgalno daritev?«
8 Abraham mu je odgovoril: »Bog si bo priskrbel ovco za žgalno daritev,+ moj sin.« In šla sta skupaj naprej.
9 Ko sta nazadnje prispela tja, kamor mu je pravi Bog naročil, naj gre, je Abraham tam postavil oltar in nanj naložil drva. Sinu Izaku je zvezal roke in noge ter ga položil na drva na oltarju.+
10 Nato je Abraham vzel nož, da bi ubil svojega sina.+
11 Takrat ga je z neba poklical Jehovov angel: »Abraham, Abraham!« Abraham je odgovoril: »Tu sem!«
12 Angel mu je rekel: »Nikar ne ubij fanta in mu ne naredi nič hudega, ker zdaj res vem*, da me zelo spoštuješ*, saj si mi bil pripravljen dati svojega edinca.«+
13 Abraham je dvignil pogled in nekoliko stran od sebe zagledal ovna, ki se je z rogovi zapletel v grmovje. Šel je do ovna, ga vzel in ga daroval kot žgalno daritev namesto sina.
14 Abraham je ta kraj poimenoval Jehova Jiré*. Zato se še danes reče: »Jehova bo na svoji gori priskrbel, kar je potrebno.«+
15 Jehovov angel je še drugič z neba poklical Abrahama
16 in mu rekel: »‚Prisegam pri samem sebi,‘ govori Jehova,+ ‚ker si to storil in si mi bil pripravljen dati svojega edinca,+
17 te bom zagotovo blagoslovil in pomnožil tvoje potomstvo*, da ga bo toliko, kot je zvezd na nebu in peska na morski obali,+ in tvoje potomstvo* bo zavzelo mesta* svojih sovražnikov.+
18 Ker si me poslušal, bodo po tvojem potomstvu*+ blagoslovljeni* vsi narodi na zemlji.‘«+
19 Zatem se je Abraham vrnil k služabnikoma in skupaj so se odpravili nazaj v Beeršébo.+ Tam je Abraham še naprej živel.
20 Po vsem tem so Abrahamu sporočili: »Tudi Milka je tvojemu bratu Náhorju rodila sinove:+
21 prvorojenca Uza, njegovega brata Buza, Kemuéla (Áramovega očeta),
22 Késeda, Hazója, Pildáša, Jidláfa in Betuéla.«+
23 Betuélu se je kasneje rodila Rebeka.+ Teh osem je torej Milka rodila Abrahamovemu bratu Náhorju.
24 Tudi Náhorjeva stranska žena, ki ji je bilo ime Reúma, je rodila sinove, in sicer Tébaha, Gáhama, Táhaša in Maahája.
