Prva Mojzesova knjiga 28:1-22
28 Izak je poklical Jakoba, ga blagoslovil in mu rekel: »Ne poroči se z nobeno Kanaánko!+
2 Pojdi v Padán Arám k družini svojega starega očeta* Betuéla in si tam izberi za ženo eno od hčera maminega brata Labana.+
3 Vsemogočni Bog te bo blagoslovil, te naredil rodovitnega in ti dal veliko potomcev, tako da bodo iz tebe nastali mnogi narodi.+
4 Tebi in tvojemu potomstvu bo dal blagoslov, ki ga je obljubil Abrahamu.+ Zavzel boš deželo, v kateri živiš kot tujec, deželo, ki jo je Bog dal Abrahamu.«+
5 Tako je Izak poslal Jakoba od doma in ta se je odpravil na pot v Padán Arám, k Labanu, sinu Aramejca Betuéla,+ bratu Jakobove in Ezavove mame Rebeke.+
6 Ezav je izvedel, da je Izak blagoslovil Jakoba in ga poslal v Padán Arám, da bi si tam našel ženo, in da mu je, ko ga je blagoslavljal, rekel: »Ne poroči se z nobeno Kanaánko!«+
7 Videl je tudi, da je Jakob ubogal svojega očeta in mamo ter odšel v Padán Arám.+
8 Tako je Ezav ugotovil, da njegov oče ne odobrava poroke s Kanaánkami.+
9 Zato se je odpravil k Izmaelcem in si poleg svojih dveh žena vzel za ženo še Nebajótovo sestro Mahaláto, hčer Abrahamovega sina Izmaela.+
10 Jakob je iz Beeršébe odpotoval proti Haránu.+
11 Čez čas je prišel do nekega kraja. Ker je sonce že zašlo, se je odločil, da bo tam prenočil. Vzel je enega od kamnov, ki so tam ležali, se ulegel in si ga dal pod glavo.+
12 Nato je v sanjah videl stopnice*, ki so se z zemlje dvigale vse do neba. Po njih so se vzpenjali in spuščali Božji angeli.+
13 Nad stopnicami pa je bil Jehova, ki je rekel:
»Jaz sem Jehova, Bog tvojega starega očeta Abrahama in Bog tvojega očeta Izaka.+ Zemljo, na kateri ležiš, bom dal tebi in tvojemu potomstvu.+
14 Tvojega potomstva* bo toliko, kot je zemeljskega prahu,+ in razširil se boš proti zahodu in vzhodu, severu in jugu. Po tebi in tvojem potomstvu* bodo blagoslovljeni* vsi rodovi na zemlji.+
15 Jaz sem s teboj, varoval te bom, kamor koli boš šel, in te pripeljal nazaj v to deželo.+ Ne bom te zapustil. Izpolnil bom vse, kar sem ti obljubil.«+
16 Ko se je Jakob zbudil, je rekel: »Res je Jehova na tem kraju, jaz pa tega nisem vedel.«
17 Poln strahospoštovanja je dodal: »Kako veličasten je ta kraj! To je prav gotovo Božja hiša+ in to so nebeška vrata.«+
18 Jakob je torej zgodaj zjutraj vstal, vzel kamen, ki ga je imel pod glavo, ga postavil za spomenik in nanj izlil olje.+
19 Ta kraj je poimenoval Betel*. Toda bližnje mesto se je prej imenovalo Luz.+
20 Jakob se je nato zaobljubil z besedami: »Če boš z menoj, o Bog, in me boš varoval na tej poti, če boš skrbel, da bom imel kaj jesti in obleči,
21 in če se bom živ in zdrav vrnil na dom svojega očeta, boš ti, Jehova, res dokazal, da si moj Bog.
22 Ta kamen, ki sem ga postavil za spomenik, pa bo tvoja hiša.+ Od vsega, kar mi boš dal, ti bom dajal desetino.«
