Prva Mojzesova knjiga 41:1-57

  • Jožef faraonu razloži sanje (1–36)

  • Faraon poviša Jožefa (37–46a)

  • Jožef nadzoruje zaloge hrane (46b–57)

41  Ko sta pretekli dve leti, je faraon sanjal,+ da stoji ob Nilu.  Videl je, da je iz Nila prišlo sedem lepih in debelih krav ter se paslo na travi ob reki.+  Za njimi je iz Nila prišlo sedem drugih krav, ki so bile grde in suhe. Postavile so se poleg debelih krav, ki so že bile na Nilovem bregu.  Nato so grde in suhe krave pojedle sedem lepih in debelih krav. Takrat se je faraon zbudil.  Potem je spet zaspal in imel še ene sanje. Videl je, da je iz enega stebla zraslo sedem polnih in zelo lepih klasov.+  Za temi je zraslo še sedem drugih klasov, ki so bili drobni in osmojeni od vzhodnega vetra.  Drobni klasi so požrli sedem polnih in zelo lepih klasov. Takrat se je faraon zbudil in ugotovil, da so to bile sanje.  Zjutraj je bil faraon* vznemirjen. Zato je dal poklicati vse egiptovske svečenike, ki so se ukvarjali z magijo, in vse svetovalce* ter jim povedal, kaj je sanjal. Toda nihče mu sanj ni znal razložiti.  Nato je s faraonom spregovoril glavni točaj: »Danes bom povedal svoje grehe. 10  Moj gospod faraon, nekoč si se razjezil na svoja služabnika, na mene in na glavnega peka. Zato si naju dal zapreti v ječo v hiši poveljnika straže.+ 11  Zatem sva oba isto noč imela sanje. Imela sva vsak svoje sanje, ki so imele različen pomen.+ 12  Z nama pa je bil tudi mlad Hebrejec, ki je služil pri poveljniku straže.+ Povedala sva mu vsak svoje sanje+ in on nama jih je razložil. 13  Zgodilo se je točno tako, kot nama je razložil. Jaz sem dobil nazaj svojo službo, glavnega peka pa so obesili.«+ 14  Faraon je zato poslal svoje služabnike po Jožefa in ti so ga hitro pripeljali iz ječe.+ Jožef se je obril* in preoblekel ter odšel k faraonu. 15  Faraon je Jožefu rekel: »Imel sem sanje, toda nihče mi jih ne zna razložiti. Zate pa sem slišal, da znaš razlagati sanje.«+ 16  Jožef je faraonu odgovoril: »To ni v moji moči! Bog je tisti, ki bo faraonu povedal dobro novico.«+ 17  Faraon je Jožefu začel pripovedovati: »Sanjal sem, da stojim na Nilovem bregu. 18  Iz Nila je prišlo sedem lepih in debelih krav ter se začelo pasti na travi poleg reke.+ 19  Za njimi je prišlo sedem drugih krav, ki so bile bolehne, zelo grde in suhe. Grših še nisem videl v vsej egiptovski deželi. 20  Nato so te suhe in grde krave pojedle tistih prvih sedem debelih krav. 21  Toda čeprav so jih pojedle, se jim ni nič poznalo. Bile so ravno tako grde kot prej. Nato sem se zbudil. 22  Zatem sem v sanjah videl, da je iz enega stebla zraslo sedem polnih in zelo lepih klasov.+ 23  Za njimi pa je zraslo še sedem drugih klasov, uvelih, drobnih in osmojenih od vzhodnega vetra. 24  Ti drobni klasi so nato požrli sedem zelo lepih klasov. Vse to sem povedal že svečenikom, ki se ukvarjajo z magijo,+ vendar mi tega nihče ni znal razložiti.«+ 25  Jožef je faraonu rekel: »Tako ene kot druge sanje pomenijo isto. Pravi Bog je tebi, moj gospod faraon, povedal, kaj namerava storiti.+ 26  Sedem lepih krav predstavlja sedem let pa tudi sedem lepih klasov predstavlja sedem let. Tako ene kot druge sanje pomenijo isto. 27  Sedem suhih in grdih krav, ki so prišle za njimi, predstavlja sedem let in tudi sedem praznih klasov, osmojenih od vzhodnega vetra, predstavlja sedem let, in sicer sedem let lakote. 28  Kot sem že rekel: Pravi Bog je tebi, o faraon, pokazal, kaj namerava storiti. 29  Po vsej egiptovski deželi bo nastopilo sedem let velikega obilja. 30  Za njimi pa bo nastopilo sedem let lakote in vse obilje egiptovske dežele bo pozabljeno. Lakota bo deželo izčrpala.+ 31  Ta lakota bo tako zelo huda, da bo obilje, ki je prej vladalo v deželi, pozabljeno. 32  O faraon, dvoje sanj si imel zato, ker se je pravi Bog trdno odločil vse to storiti. In to bo kmalu tudi uresničil. 33  Zato, moj gospod faraon, poišči zdaj preudarnega in modrega moškega in ga postavi nad egiptovsko deželo. 34  Poleg tega nad deželo postavi nadzornike in po Egiptu v sedmih letih obilja pobiraj petino pridelka.+ 35  Nadzorniki naj v teh dobrih letih, ki pridejo, zbirajo hrano. Zbirajo naj žito in ga hranijo v tvojih žitnicah v mestih.+ 36  Ta hrana bo za deželo zaloga za sedem let lakote, ki bo nastopila v egiptovski deželi, da njeni prebivalci in živina ne bodo pomrli od lakote.«+ 37  Faraonu in vsem njegovim služabnikom je bil ta predlog všeč. 38  Zato je faraon služabnikom rekel: »Ali bi sploh lahko našli koga boljšega, kot je Jožef, ki ima Božjega duha?« 39  Jožefu pa je rekel: »Ker ti je Bog razodel vse to, ni nikogar, ki bi bil tako preudaren in moder, kot si ti. 40  Ti sam boš upravljal moj dvor in vse moje ljudstvo te bo brezpogojno ubogalo.+ Samo jaz kot kralj* bom večji od tebe.« 41  Faraon je Jožefu še rekel: »Glej, postavljam te nad vso egiptovsko deželo.«+ 42  Z roke je snel pečatni prstan in ga nataknil Jožefu na prst*. Oblekel ga je v oblačila iz kakovostnega platna in mu okoli vratu nadel zlato verižico. 43  Zatem ga je dal peljati na svojem drugem častnem vozu in pred njim so vzklikali: »Priklonite se mu!«* Tako je Jožefa postavil nad vso egiptovsko deželo. 44  Faraon je Jožefu še rekel: »Jaz sem faraon, toda v vsej egiptovski deželi ne bo smel nihče narediti ničesar* brez tvojega dovoljenja.«+ 45  Nato je Jožefa poimenoval Zafenát Panéah in mu dal za ženo Asenáto,+ hči Potifêra, svečenika v Onu*. Jožef je potem šel na obhod po vsem Egiptu.+ 46  Ko je stopil pred faraona,* egiptovskega kralja, je bil star 30 let.+ Nato je odšel od njega in prepotoval vso egiptovsko deželo. 47  V sedmih letih obilja je zemlja bogato rodila. 48  Jožef je v teh sedmih letih po vsem Egiptu zbiral hrano in jo spravljal po mestih. V vsakem mestu je spravil to, kar so pridelali na okoliških poljih. 49  Žito je zbiral v zelo velikih količinah, da ga je bilo toliko kot morskega peska. Na koncu so ga nehali meriti, saj to ni bilo več mogoče. 50  Preden je nastopilo leto lakote, je Asenáta, hči Potifêra, svečenika v Onu*, Jožefu rodila dva sinova.+ 51  Jožef je prvorojencu dal ime Manáse*.+ Rekel je namreč: »Bog mi je pomagal pozabiti na vse nadloge in na hrepenenje po očetovem domu.« 52  Drugemu pa je dal ime Éfraim*.+ Rekel je namreč: »Bog mi je dal otroke v deželi moje nesreče.«+ 53  Potem se je sedem let obilja v Egiptu končalo+ 54  in se je začelo sedem let lakote, tako kot je rekel Jožef.+ Lakota je nastopila v vseh deželah, toda v egiptovski deželi so povsod imeli hrano.+ 55  Nazadnje je lakoto občutil tudi ves Egipt, zato je ljudstvo začelo faraona rotiti za hrano.+ Faraon je Egipčanom naročil: »Pojdite k Jožefu in naredite vse, kar vam bo rekel.«+ 56  Lakota je bila po vsej zemlji.+ Jožef je odprl vse žitnice, ki so jih imeli, in Egipčanom prodajal žito,+ saj je lakota egiptovsko deželo hudo stiskala. 57  Poleg tega so v Egipt k Jožefu prihajali kupovat žito ljudje iz vseh dežel. Lakota je namreč hudo stiskala vso zemljo.+

Opombe

Dobesedno »njegov duh«.
Ali »modrijane«.
Glede na hebrejsko besedilo je mogoče, da si je obril brado in glavo.
Ali »samo za ta prestol«.
Dobesedno »roko«.
Dobesedno »Avrék!«. Očitno gre za izraz, s katerim se je od ljudi zahtevalo, da nekomu izkažejo čast.
Dobesedno »dvigniti ne roke ne noge«.
Gre za Heliopolis.
Ali »ko je začel služiti pri faraonu«.
Gre za Heliopolis.
Pomeni »tisti, ki je pomagal pozabiti«.
Pomeni »tisti, ki dvojno obrodi«.