Prva Samuelova knjiga 21:1-15
21 Pozneje je David šel v Nob+ k duhovniku Ahimélehu. Ahiméleh mu je prestrašen prišel naproti in ga vprašal: »Zakaj si prišel sam in ni nikogar s teboj?«+
2 David mu je odgovoril: »Kralj mi je zaupal nalogo, vendar mi je rekel: ‚Nihče ne sme nič izvedeti o nalogi, ki sem ti jo zaupal, in o navodilih, ki sem ti jih dal.‘ S svojimi možmi pa sem se dogovoril, da se srečamo na določenem kraju.
3 In zdaj, če imaš pri roki pet hlebcev kruha ali kaj drugega, mi to daj.«
4 Duhovnik je Davidu odgovoril: »Pri roki nimam navadnega kruha, ampak samo sveti kruh.+ Možje ga lahko jedo, če so se vzdržali spolnih odnosov z ženskami.«+
5 David je duhovniku odgovoril: »Žensk smo se vsekakor vzdržali – kot vedno do zdaj, ko sem šel na vojaški pohod.+ Če možje pazijo, da so sveti takrat, ko gre za kako navadno nalogo, koliko bolj so pazili danes, ko gre za posebno nalogo.«
6 Zato mu je duhovnik dal sveti kruh,+ saj ni bilo drugega kruha razen daritvenih hlebcev*, ki so jih že odnesli izpred Jehova in jih isti dan zamenjali s svežim kruhom.
7 Tisti dan je bil tam tudi eden od Savlovih služabnikov, ki je bil zaradi okoliščin* prisiljen ostati pred Jehovom pri shodnem šotoru. To je bil Edómec+ Doég,+ Savlov glavni pastir.
8 David je zatem Ahimélehu rekel: »Ali imaš pri roki kakšno sulico ali meč? S seboj nisem vzel svojega meča ne drugega orožja, ker je bila kraljeva naloga tako nujna.«
9 Duhovnik je odgovoril: »Tukaj imamo meč Filistejca Goljata,+ ki si ga ubil v Elájski dolini.+ Zavit je v ogrinjalo in je spravljen za brezrokavnikom*.+ Vzemi ta meč, če hočeš. Tu ni drugega orožja.« David je rekel: »Ni mu enakega. Kar daj mi ga!«
10 David je isti dan odšel in bil še naprej na begu+ pred Savlom. Nazadnje je prišel k Ahíšu, kralju v Gatu.+
11 Ahíšu so njegovi služabniki govorili: »Ali ni to David, kralj dežele? Ali se ni o njem med plesanjem prepevalo‚Savel jih je pobil na tisočein David na desettisoče‘?«+
12 David je te besede vzel resno in se hudo ustrašil+ gatskega kralja Ahíša.
13 Zato se je začel vpričo njih delati norega.+ Ko je bil med njimi,* se je vedel, kot da se mu je zmešalo. Čečkal je po mestnih vratih in se slinil po bradi.
14 Nazadnje je Ahíš svojim služabnikom rekel: »Kaj ne vidite, da je ta človek nor?! Zakaj ste mi ga pripeljali?
15 Ali imam premalo norcev, da ste mi pripeljali še enega? Tega človeka naj spustim v svojo hišo?«
