Prva Samuelova knjiga 22:1-23
22 David je od tam+ zbežal v adulámsko votlino.+ Ko so za to izvedeli njegovi bratje in vsa njegova družina, so šli k njemu.
2 Vsi, ki so bili v težavah, ki so imeli dolgove ali ki so bili nezadovoljni z razmerami, so se pridružili Davidu in postal je njihov vodja. Tako je bilo z njim okoli 400 mož.
3 David je čez čas odšel v Micpé v Moábu.+ Moábskemu kralju je rekel: »Prosim te, dovoli, da se moja starša nastanita pri vas, dokler ne izvem, kaj bo Bog naredil zame.«
4 Pustil ju je torej pri moábskem kralju in tam sta ostala, vse dokler se je David zadrževal v gorskem zatočišču.+
5 Čez čas je prerok Gad+ rekel Davidu: »Nikar ne ostani v gorskem zatočišču. Pojdi od tam v Judovo deželo.«+ Tako je David šel v héretski gozd.
6 Savel pa je slišal, da so videli Davida in može, ki so bili z njim. Takrat je bil Savel v Gíbei.+ Sedel je na hribu pod tamarisko* s sulico v roki in vsi njegovi možje so stali okoli njega.
7 Rekel jim je: »Poslušajte me, Benjaminovci! Ali vam bo tudi Jésejev sin+ dal polja in vinograde? Ali vas bo postavil za načelnike nad 1000 in načelnike nad 100?+
8 Vsi vi ste skovali zaroto proti meni! Nihče mi ni povedal, ko je moj lastni sin sklenil zavezo z Jésejevim sinom!+ Niti eden od vas ne sočustvuje z menoj! Nihče mi ne pove, da je moj lastni sin naščuval proti meni mojega služabnika, da preži name, kot to počne zdaj.«
9 Edómec Doég,+ ki je bil nadrejen tam prisotnim Savlovim služabnikom, je odgovoril:+ »Videl sem, da je Jésejev sin prišel v Nob k Ahitúbovemu sinu Ahimélehu.+
10 Ahiméleh je v njegovem imenu vprašal Jehova za nasvet. Dal mu je tudi hrano in celo meč Filistejca Goljata.«+
11 Kralj je takoj poslal po duhovnika Ahiméleha, Ahitúbovega sina, in vse duhovnike iz rodbine njegovega očeta, ki so bili v Nobu. Vsi ti so prišli h kralju.
12 Savel je rekel: »Poslušaj me, Ahitúbov sin!« Ta mu je odgovoril: »Ja, moj gospod.«
13 Savel mu je rekel: »Zakaj sta ti in Jésejev sin skovala zaroto proti meni? Dal si mu kruh in meč in v njegovem imenu vprašal Boga za nasvet. Jésejev sin mi nasprotuje in preži zdaj name.«
14 Ahiméleh je kralju odgovoril: »Kdo je med vsemi tvojimi služabniki tako vreden zaupanja* kot David?+ On je kraljev zet+ in poveljnik tvoje telesne straže ter spoštovan v tvoji hiši.+
15 Ali sem tokrat prvič v njegovem imenu vprašal Boga za nasvet?+ Niti pomislil nisem, da bi naredil to, kar si rekel! Naj kralj ne pripiše nič slabega meni, svojemu služabniku, in vsej rodbini mojega očeta, saj o vsem tem nisem vedel čisto nič.«+
16 Toda kralj mu je rekel: »Umrl boš,+ Ahiméleh, ti in vsa rodbina tvojega očeta!«+
17 Kralj je stražarjem*, ki so stali okoli njega, naročil: »Pobijte Jehovove duhovnike, ker so stopili na Davidovo stran! Vedeli so, da je na begu, pa mi niso nič rekli!« Toda njegovi možje niso hoteli dvigniti roke nad Jehovove duhovnike in jih usmrtiti.
18 Potem je kralj rekel Doégu:+ »Ti pobij duhovnike!« Edómec+ Doég je takoj šel pobit duhovnike – tisti dan je sam pobil 85 mož, ki so nosili platneni brezrokavnik*.+
19 Šel je tudi nad prebivalce Noba,+ mesta duhovnikov. Z mečem je pobil moške in ženske, otroke in dojenčke, govedo, osle in ovce.
20 Enemu od sinov Ahitúbovega sina Ahiméleha, Abjatárju,+ je le uspelo uiti in je pobegnil k Davidu.
21 Davidu je povedal, da je Savel pobil Jehovove duhovnike.
22 David je Abjatárju rekel: »Že tisti dan,+ ko sem tam videl Edómca Doéga, sem vedel, da bo povedal Savlu. Osebno sem odgovoren za smrt vsakega posameznika* iz rodbine tvojega očeta.
23 Ostani pri meni. Ne boj se. Kdor streže po tvojem življenju, streže tudi po mojem. Pod mojo zaščito si!«+
