Prva Samuelova knjiga 24:1-22
24 Takoj ko se je Savel vrnil z zasledovanja Filistejcev, so mu povedali, da je David v engédijski pustinji.+
2 Savel je med izraelskimi vojaki izbral 3000 mož ter šel iskat Davida in njegove može po strmih pečinah, kjer živijo kozorogi.
3 Prišel je do kamnitih ovčjih staj ob poti. Tam je bila votlina in stopil je vanjo, da bi opravil potrebo*. V temnem zadnjem delu votline pa so sedeli David in njegovi možje.+
4 Davidu so njegovi možje rekli: »Prišel je dan, ko ti Jehova pravi: ‚Tvojega sovražnika ti izročam v roke+ in z njim lahko narediš, kar se ti zdi prav!‘« David je vstal in po tiho odrezal rob Savlove brezrokavne tunike.
5 Toda potem mu je vest* začela očitati+ to, da je odrezal rob Savlove tunike.
6 Svojim možem je rekel: »Za Jehova bi bilo nedopustno, da bi jaz naredil kaj takega svojemu gospodu, Jehovovemu maziljencu. Ne bom dvignil roke nad Savla, saj je Jehovov maziljenec.«+
7 S temi besedami je David zadržal* svoje može in jim ni dovolil, da bi napadli Savla. Savel pa je odšel iz votline in nadaljeval svojo pot.
8 Potem je David vstal, stopil iz votline in za Savlom zaklical: »Moj gospod kralj!«+ Ko je Savel pogledal nazaj, je David pokleknil in se priklonil do tal.
9 Savlu je rekel: »Zakaj poslušaš tiste, ki ti govorijo, da ti hočem škoditi?+
10 Danes si na lastne oči videl, da te je Jehova v votlini izročil v moje roke. Toda ko so mi rekli, naj te ubijem,+ sem se te usmilil in sem rekel: ‚Ne bom dvignil roke nad svojega gospoda, saj je Jehovov maziljenec.‘+
11 Moj oče, ali vidiš rob svoje tunike v moji roki? Ko sem ga odrezal, bi te lahko tudi ubil, vendar te nisem. Sedaj lahko vidiš in razumeš, da ti nočem škoditi ali se ti upirati in da nisem grešil proti tebi.+ Ti pa me loviš, da bi mi vzel življenje.+
12 Jehova naj sodi med nama+ in Jehova naj se maščuje zame nad teboj,+ toda jaz nad tebe ne bom dvignil roke.+
13 Star pregovor pravi ‚Od hudobnih prihaja hudobnost‘, toda jaz ne bom dvignil roke nad tebe.
14 Izraelov kralj, za kom si se odpravil? Koga loviš? Mene, ki nisem nič drugega kot mrtev pes, navadna bolha?+
15 Jehova naj bo sodnik in naj sodi med menoj in teboj. Preišče naj zadevo in me brani.+ Sodi naj mi in me reši iz tvojih rok.«
16 Ko je David nehal govoriti, je Savel vprašal: »Ali je to tvoj glas, moj sin David?«+ In Savel je glasno zajokal.
17 Davidu je rekel: »Pravičnejši si od mene, saj si mi delal dobro, jaz pa sem ti vračal s hudim.+
18 Danes si povedal, kako dober si bil z menoj – nisi me ubil, ko me je Jehova izročil v tvoje roke.+
19 Kateri človek bi pustil svojemu sovražniku mirno oditi, ko bi naletel nanj? Jehova te bo nagradil+ za to, kar si danes naredil zame.
20 Glej, zdaj vem, da boš zagotovo zakraljeval+ in da bo Izraelovo kraljestvo ostalo v tvojih rokah.
21 Prisezi mi pri Jehovu,+ da po moji smrti ne boš iztrebil mojega potomstva in ne boš izbrisal mojega imena iz rodbine mojega očeta.«+
22 David mu je to prisegel. Nato se je Savel vrnil domov,+ David pa se je s svojimi možmi povzpel v gorsko zatočišče.+
