Prva Samuelova knjiga 26:1-25
26 Čez čas so v Gíbeo+ k Savlu prišli možje iz Zifa+ in mu rekli: »David se skriva na griču Hahíla nasproti Ješimónu*.«+
2 Savel se je torej s 3000 najboljšimi izraelskimi vojaki odpravil v zifsko pustinjo, da bi tam poiskal Davida.+
3 Utaboril se je na griču Hahíla, ki je bil ob poti in nasproti Ješimónu, David pa je takrat živel v pustinji. Ko je David izvedel, da ga je Savel prišel iskat v pustinjo,
4 je poslal izvidnico, da bi preveril, ali je Savel res prišel.
5 Zatem je šel v bližino Savlovega tabora in videl, kje spita Savel in poveljnik njegove vojske Abnêr,+ Nêrov sin. Savel je spal znotraj ograde tabora, njegovi vojaki pa so taborili okrog njega.
6 David je vprašal Hetéjca+ Ahiméleha in Zerújinega sina Abišája, Joábovega brata:+ »Kdo gre z menoj dol k Savlu v tabor?« Abišáj je odgovoril: »Jaz grem s teboj.«
7 David in Abišáj sta torej ponoči šla tja. Videla sta, da Savel spi znotraj ograde tabora in da je ob njegovi glavi v tla zasajena sulica, medtem ko Abnêr in drugi vojaki spijo okrog njega.
8 Abišáj je Davidu rekel: »Bog ti danes izroča v roke tvojega sovražnika.+ Prosim, dovoli mi, da ga z enim zamahom sulice pribijem k tlom! Drugi zamah ne bo potreben!«
9 »Ne dotakni se ga!« mu je rekel David. »Kdo lahko ostane nedolžen, če dvigne roko nad Jehovovega maziljenca?«+
10 Rekel je še: »Usmrtil ga bo sam Jehova+ ali pa bo umrl, ker bo prišel njegov dan,+ ali pa ga bodo ubili v boju.+ To je tako gotovo, kot je gotovo, da je Jehova živi Bog.
11 Za Jehova bi bilo nedopustno, da bi jaz dvignil roko nad Jehovovega maziljenca!+ Zato zdaj, prosim, vzemi sulico, ki je pri njegovi glavi, in vrč za vodo pa pojdiva.«
12 David je potem vzel sulico in vrč, ki sta bila pri Savlovi glavi, in z Abišájem sta odšla. Nihče ju ni videl+ niti opazil. Vsi so spali, nihče se ni zbudil, saj je Jehova poskrbel, da so se vsi pogreznili v trden spanec.
13 David je šel na drugo stran soteske in se ustavil precej stran na vrhu hriba, tako da je bila med njimi velika razdalja.
14 David je vojakom in Nêrovemu sinu Abnêrju+ zaklical: »Abnêr, ali mi ne boš odgovoril?« »Kdo si?« je odgovoril Abnêr. »Zakaj vpiješ in motiš kralja?«
15 David pa je Abnêrju rekel: »Ali nisi junak? Kdo ti je enak v Izraelu? Zakaj torej nisi budno pazil na svojega gospoda kralja? Eden od vojakov je namreč prišel ubit tvojega gospoda kralja.+
16 Nisi opravil svoje dolžnosti. Ker niste budno pazili na svojega gospoda, Jehovovega maziljenca,+ si zaslužite smrt! To drži, kot drži, da je Jehova živi Bog. Poglejte okrog! Kje sta sulica in vrč za vodo,+ ki ju je kralj imel pri glavi?«
17 Savel je prepoznal Davidov glas in vprašal: »Ali je to tvoj glas, moj sin David?«+ David je odgovoril: »Ja, moj gospod kralj, moj glas je.«
18 Rekel je še: »Moj gospod, zakaj me preganjaš?+ Kaj sem naredil? Kaj je moj zločin?+
19 Prosim, moj gospod kralj, prisluhni mojim besedam: Če te je proti meni obrnil Jehova, naj on sprejme mojo žitno daritev. Če pa so to naredili ljudje,+ naj jih Jehova prekolne, ker so me danes odgnali od Jehovovega ljudstva*+ in s tem pravzaprav rekli: ‚Pojdi, služi drugim bogovom!‘
20 In zdaj, ne dovoli, da bi bila moja kri prelita* nekje daleč od Jehova*. Moj gospod, Izraelov kralj, šel si namreč iskat navadno bolho,+ kot če bi po gorah lovil jerebico.«
21 Savel je odgovoril: »Grešil sem.+ Vrni se, moj sin David! Ne bom ti več skušal škodovati, saj si danes pokazal, da ti je moje življenje dragoceno.+ Res sem ravnal nespametno in naredil hudo napako.«
22 David pa je rekel: »Moj gospod kralj, tu je tvoja sulica. Naj eden od tvojih mož pride ponjo.
23 Jehova bo vsakemu povrnil njegovo pravičnost+ in zvestobo. Danes te je Jehova dal v moje roke, toda jaz nisem hotel dvigniti roke nad Jehovovega maziljenca.+
24 Glej, kot je bilo danes tvoje življenje dragoceno meni, tako naj bo moje življenje dragoceno Jehovu in on naj me reši iz vseh stisk.«+
25 Savel mu je odgovoril: »Bodi blagoslovljen, moj sin David! Zagotovo boš delal velike reči in zagotovo boš uspešen.«+ David je nato šel svojo pot, Savel pa se je vrnil domov.+
